"Sem moški srednjih let in kmet z veliko kmetijo, pa še s službo. Bojim se, da me bo zapustila žena. Tako čutim. Vidim jo, kako je nezadovoljna, vse ji je težko, iz službe pride zadirčna, tečna, grdo gleda. Tudi nesramna je do mojih staršev, čeprav se tudi onadva vtikata v nas. Skoraj vsak konec tedna je kakšen kažin. Moja starša živita spodaj, midva in sinovi zgoraj v hiši, zato smo kar naprej v stikih.
Čutim, da bo odšla, nekega dne pobrala stvari in rekla adijo. Skupnih trenutkov nimava, edino pri delu na njivi, travniku, v štali.
Saj to je kmečko življenje, kjer ni dopustov, neke lavfarije naokoli. Dotikov, kaj šele poljuba, ni že zelo dolgo. Drugače je pridna gospodinja, skrbna mama sinovom. Vse naredi v zvezi z obveznostmi v šoli. Kaj še sploh lahko naredim? Če mojima staršema rečem, naj jo pustita na miru, tega ne spoštujeta, saj sta stara in eden že malo dementen (pozabi).
Časa za zbližanje ni, zvečer pa mi očita, da mi je samo za seks in da je ne vidim in spoštujem kot ženske. Nikoli nisem žaljiv do nje, ne pozabim na obletnice, rojstne dneve, a vidim, da ji to ni dovolj. Postala je druga oseba. Pred skoraj 20 leti, ko je prišla k nam, je bila vesela, srečna. Sedaj pa mi marsikaj očita, če dodatno vzamem v najem še kakšen kos lepe zemlje. Tako malo se vidiva in še takrat pride do prepira.
Trnovo pot hodim zadnja leta. Kaj naj storim? Če sem tiho, je tudi ona tiho. Povedala mi je vse, kar jo jezi, vendar sem tu nemočen.
Ona bi rada, da se starši ne vtikajo v njo, ona bi rada vsaj kakšen dopust, ona bi rada od mene ljubezen in ne samo seksa, ona bi rada, da se dela manj, ona bi rada več zasebnosti v hiši, oba bo rada, da bi bil tudi jaz na očetovskem dopustu. To je kmečko življenje, ne gre tako to enostavno. Moramo sobivat in marsikatero besedo 'preslišat'. Kako naj vzpostavim mir v hiši?" je zapisal obupani Slovenec.
Ne spreglejte:
To je čudovit nasvet, ki mu ga je namenil en izmed bralcev:
"Z ženo se moraš veliko pogovarjati, ji pokazati in povedati, da jo ceniš. O njej lepo pišeš, znaš videti njene dobre lastnosti. Ampak ona ne more brati tvojih misli. Povej ji, zakaj jo ceniš, in tudi, da jo imaš rad. Če tega do zdaj nisi delal, bo mogoče težko kar naenkrat. Pa tudi sumljivo ji bo mogoče, če boš kar naenkrat začel žvrgoleti okrog nje kot ptiček.
Zato jo za začetek posedi in ji nežno povej, da bi se rad z njo pogovoril. Izberi trenutek, ko bosta sama, ko bo vsaj za silo spočita, nahranjena. Morda po sobotnem kosilu, ko bosta otroka šla v svojo sobo, starša pa počivat, da bosta imela mir. Reci ji: 'Draga, pusti zdaj posodo, nekaj bi ti rad povedal. Bom jaz potem pomil.' Potem pa ji povej, kot si povedal nam.
Najprej ji kar reci, da jo imaš rad in da bi rad naredil nekaj za to, da bi se bolje razumela. Mogoče bo ona takoj vzrojila in začela s kakimi očitki, ampak to je normalno za nekoga, ki že dolgo živi v enih in istih vzorcih. Te vzorce morata razbiti in nadomestiti z novimi, počasi in sistematično. Moraš biti potrpežljiv. Nikakor ne smeš vzrojiti tudi ti.
Če ta pogovor ne bo uspel, ponavljaj ob vsaki primerni priložnosti, in postalo ji bo jasno, da misliš resno. Ne odlašaj, čim prej začni, saj se verjetno še da kaj rešiti. Ampak biti moraš res potrpežljiv in vztrajen. Ne poslušaj nekaterih 'moških' nasvetov, ki ti pravijo, da je tvoja žena razvajena in da ne ve, kaj ima itd. Sam ugotavljaš, da to ni res.
Ko boš prebil začetni led in ti bo začela zaupati, da misliš resno in da res hočeš rešiti zakon, naj taki pogovori postanejo redna rutina. Morata si vzeti čas en za drugega, če hočeta, da vajina družina funkcionira. Vem, da imate ogromno dela, a ta čas za družino je daleč pomembnejši od tega, da je na kmetiji in v hiši vse tipi topi. Ok, živina mora jesti, otroka tudi, ampak kakšen travnik pa lahko ostane nepokošen, saj je to dobro tudi za čebele, pa še vidva bosta pridobila kako urico prostega časa.
Pa pojdite za božjo voljo tudi na dopust, saj delovni ljudje to rabijo. Pa tudi družina se na ta način še bolj poveže. Poznam kmete in obrtnike, ki ne izpuščajo tega pomembnega vidika življenja, pa nobenemu od njih ne gre slabo. Za tisti čas naj pa delata starša najnujnejše ali pa nekoga najamite. Pa do staršev bodi odločnejši, saj si ti zdaj glavna moška roka v hiši. Odločno jima povej, da je tvoja družina zate prioriteta in da zahtevaš od njiju, da te pri tem upoštevata in podpreta.
Družinsko življenje je kot velika in zahtevna njiva, zahteva veliko dela in potrpljenja, a sadovi tega dela so daleč najboljši in dajejo trajno zadovoljstvo. Naj bo tvoja najpomembnejša njiva skrbno in dobro obdelana. Poskusi in poročaj, kako ti gre. Res ti od srca želim, da bi vam uspelo povezati se kot srečna družina."
