"Tašča me je poklicala. Rekla je: ‘Ne potrebuješ vrtca — jaz sem družina. Pripelji ga k meni vsak dan zjutraj.’ Zveni radodarno, kajne?
Razen da je njena različica ‘pomoči’ pomenila, da bi ga odložila pri njej, potem pa bi me petkrat na dan klicala in mi delala slabo vest, če ga ne bi prišla iskat dovolj zgodaj. Ko sem ji prijazno predlagala, da bi ji nekaj plačala, je rekla: ‘Ne potrebujem denarja. Ampak kuhala boš za nas ob vikendih — in mogoče malo počistila.’
Morda vas zanima tudi:
- Psiholog razkriva: teh 5 težkih resnic o zakonu se večina ljudi zaveda, ko je že prepozno
- Zakaj 'razhodov' s prijateljicami ne jemljemo tako resno kot romantičnih?
Torej ... dogovor, po katerem bi delala dve službi — svojo pravo in še njeno. Vljudno sem rekla ne in pojasnila, da vpisujemo otroka v vrtec. Takrat je znorela. Rekla je, da ji ‘kradem dragocen čas s svojim vnukom’. Moj mož je poskušal umiriti situacijo, a ona je naredila iz tega dramo.
Zato sem naredila naslednje: pustila sem ji, da verjame, da nismo našli prostora v vrtcu. Dva tedna kasneje sem ji rekla: ‘Odlična novica! Šef mi je odobril delno delo od doma. Bom doma z dojenčkom.’
Bila je navdušena – dokler ni dojela, da je nikoli več nisem prosila za varstvo. Zdaj se pritožuje, da ‘komaj vidi vnuka’. Žal mi je, a če je cena ‘druženja’ v tem, da postanem njena neplačana gospodinja – se zahvaljujem."
Povzeto po Bright Side
