Kdo pravi, da pravo ljubezen najdemo že v dvajsetih ali zgornjih tridesetih? Ljubezen nima roka uporabe – pride, ko si nanjo pripravljena, ne glede na to, kaj pravi tvoj emšo. V resnici je vse več ljudi, ki pravo zvezo najdejo šele po 40. letu – ko točno vedo, kaj hočejo (in česa res ne), ko jim ni več treba igrati igric in ko znajo ceniti pristen stik.
Ne spreglej:
Zate smo zbrali nekaj iskrenih, navdihujočih in totalno romantičnih zgodb Slovencev, ki so svojega partnerja spoznali kasneje v življenju – včasih popolnoma naključno, drugič z nekaj pomoči usode (ali aplikacij za zmenke). In vse dokazujejo eno: za pravo ljubezen ni nikoli prepozno. Spodaj preberi njihove posrečene izpovedi, ki ti bodo pogrele srce.
Bežna srečanja so naenkrat postala nekaj več
"Več let sva se srečevala na službenih srečanjih (nisva isto podjetje). Razna izobraževanja, seminarji ... Kaj veliko govorila nisva, pač bolj sem in tja par stavkov. Lani me je povabil na kavo, ki se je raztegnila v sprehod, večerjo, koktejl po večerji ... in evo skoraj leto za tem imava krasno zvezo."
Včasih je dovolj en pogovor in pogum, da narediš prvi korak
"Na potopisnem predavanju sem ga ogovorila. Oba sva bila tam sama. Potem me je povabil na pijačo po predavanju."
On s prijateljem, ona sama – a ne za dolgo
"Na potovanju. On je bil tam s prijateljem. Jaz sama."
Ljubezen z rojstnodnevnega piknika
"Predstavil mi ga je mož od prijateljice. Na njegovem rojstnem dnevu, na pikniku za 50-ko. Skupaj sva že par let. Poročena. On ima tri otroke z bivšo. Jaz nimam otrok. Obožujem pa njegove, oni pa, mislim da, tudi mene, sploh sedaj, ko so najstniki in jim je lažje z mano o čem predebatirati kot s staršema. Se imamo res fajn."
Ko življenje poskrbi za drugo priložnost
"Najprej preko prijateljice. Potem sva se sporekla in 2 meseca nisva imela stikov. Jaz ga nisem mogla pozabit, ampak mu nisem hotela težit, ker se mi je zdelo, da mu grem na živce. Iz obupa in da bi ga pozabila, sem se prijavila na Tinder. In ne moreš verjet, tudi on je bil tam. Tako sva se spet pokonektala in zdaj sva že skoraj 4 leta par."
Ko ne iščeš več, ampak najdeš pravo osebo
"Midva sva se spoznala v živo, kar je obema še vedno najboljše možno. 🙂 On takrat skoraj 40, jaz par let mlajša, slučajno sva se v lokalu znašla za isto mizo, ker sva imela skupne prijatelje. Takoj razvila debato, privlačnost od prvega očesnega stika. In tako sva potem nekako 'slučajno' prišla tja na kavo še dvakrat, dokler se nisva dogovorila za prvi drink v dvoje. 🙂
Sva pa bila oba takrat v obdobju, ko sva obupala nad tem, da še kdaj najdeva partnerja za življenje. Preprosto je bilo preveč ljudi, ki so prišli in odšli, ki niso bili kompatibilni, in pa obdobje, kjer sva se oba že dobro zavedala, da je le kopica ljudi pomembnih v življenju in da je v obdobju po 35 in z otroci težko najti partnerja, ki ustreza, ki se lahko do neke mere prilagodi, preveč pa vsekakor ne, ki razume, spoštuje, podpira in ne pride v zvezo z mišljenjem, da lahko človeka spreminja – ali ga celo mora."
Imaš tudi ti kakšno posrečeno zgodbo, ki bi jo želela deliti z nami?
Izjave so bile pridobljene na tej strani.
