"Znašla sem se v 'neizhodni' situaciji, za katero ne najdem rešitve. Poraja se mi nešteto vprašanj in skrbi, največja je ..."
"Znašla sem se v 'neizhodni' situaciji, za katero ne najdem rešitve. Zdi se mi, da kakorkoli se bom odločila, ne bo prav. Pri 47-ih letih sem zanosila. Imam še čas za abortus, toda ne vem, če sem ga zmožna opraviti. Sedaj že z bivšim možem sva se leta in leta trudila za zanositev. Po vseh možnih pregledih sva dobila uradno potrdilo o neplodnosti, oba. Sprijaznila sva se z usodo, da otroško čebljanje ne bo napolnilo najinega doma. Karkoli drugega kot po naravni poti za naju ni bila opcija.
Ne spreglej:
- Če pri sebi opaziš teh 7 redkih znakov, imaš zagotovo visok IQ (pa se tega sploh ne zavedaš)
- "Ko sva sama, je nor name, v javnosti pa se me sramuje, ker sem ..." (izpoved žalostne Slovenke)
Malo po ločitvi sem spoznala mlajšega moškega, s katerim se občasno dobivava, izključno samo za popestritev kakšne večerne urice. Zaščita nujno kondom, zato mi še danes ne gre v račun, kje se je zataknilo. Kaj ni ironično, leta sem se trudila za zanositev, neuspešno, sedaj na leta, ko za dojenčka res niso več primerna, pa se mi zgodi taka 'nesreča'?
Ginekologinja kakšnih posebnih težav ne vidi, niti ne pričakuje, mene pa skrbi, da sem pri teh letih res prestara za prvega otroka. Seveda me želja po otroku nikoli ni minila, samo sprijaznila sem se z usodo. Poraja se mi nešteto vprašanj in skrbi, največja je, da bi bil moj otrok najstnik, jaz pa v letih, ki so namenjena za ukvarjanje z lastnimi tegobami. Ne vem niti, če sem zmožna nositi vse poglede in vprašanja, ki bi jih materinstvo v mojih letih prineslo. To je moja najtežja življenjska odločitev, zato res lepo prosim za čim več komentarjev. Lahko se med vašimi komentarji skriva kakšen, ki mi odpre nov pogled na mojo situacijo," je na forumu zapisala obupana Slovenka.
Pod objavo je dobila res veliko odgovorov, med katerimi ji je večina svetovala, naj otroka obdrži, mi pa s teboj delimo tri ...
1.
"Nezavidljiva situacija. Tako, na prvo žogo, bi jaz otroka obdržala.
Želja je torej bila (že od nekdaj), zgodilo se je z razlogom. Mogoče potrebuješ v svojem življenju nov smisel, novo stalnico. Ko/če se odločiš za otroka, boš imela trenutke, ko ti bo vse zraslo čez glavo, ampak taki trenutki so normalni in minejo, pa tudi veliko manj jih je kot tistih veselih. Starost? Ginekologinja pravi, da ne vidi težav, torej glede fizičnih zmožnosti ni zadržkov. Velik plus. Verjamem, da se ne počutiš toliko stara, kolikor šteješ let. Živce ti bo pa froc itak požrl … Pa če jih imaš 20 al pa 50.
Tudi, če ne bo podpore otrokovega očeta, bi se jaz odločila ZA otroka. Edino, kar je iz tvojega posta razbrati, je strah pred TVOJO starostjo. Da ne boš zmogla … pa boš. Vse dobro."
2.
"Rodila pri 43. BP, res pa, da me je bilo izjemno strah anomalij pri otroku. Če bi bile z amniocentezo potrjene, bi opravila splav. Kajti sicer se življenje zaključi.
Pomemben vidik je, ali si zdrava in fit in ali imaš koga, ki bi lahko pomagal popaziti kdaj pa kdaj otroka. In seveda tudi finančni vidik, ali imaš svoje bivališče, ali imaš urejene finance, službo …"
3.
"Tudi jaz sem mislila, da ne bom imela (neplodnost) otrok in me je pri 43-ih presenetil prvi, pri skoraj 46-ih drugi. Oba sta moje največje veselje in za sekundo mi ni bilo nikoli žal, da ju imam. Ja, je naporno, ampak ne menjam udobja za to, kar imam sedaj, nikoli. Strah je bil, še vedno je, ampak greš čez. Tisti, ki smo vedno želeli družino in nam ni bila dana, si postavimo zid. Vsaj jaz vem, da sem si ga. Ker sem se morala sprijazniti, da ne bom nikoli imela nekaj, kar sem si vedno želela. Je bilo težko se sprijazniti s tem. Tudi meni je razpadel zakon, ker se nisva znala spoprijeti skupaj s tem. V življenju ne moremo vse načrtovati in nadzorovati, čeprav si radi (sploh mladi) domišljamo, da lahko. Včasih kaj nepričakovanega pride v naše življenje, za kar smo se prepričali, da nočemo, pa nas preseneti in dokaže, da je marsikaj možno. Če je želja. Na tebi je samo odločitev, s čim lahko lažje živiš. S tem, da ti je življenje ponudilo nekaj kar si si vedno želela, pa si zaradi okolice in prepričanja, da si prestara (narava očitno ne misli tako) zavrnila, ali življenje z otrokom, ki je tudi naporno, ampak ti pa tudi pokaže srečo in ljubezen, ki si jo sedaj težko predstavljaš. Vso srečo ti želim, kakorkoli se boš že odločila."
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc