"Nisem vedela, kaj naj rečem. Razmišljala sem le o tem, kako mi je uničil življenje ..."
"Stara sem 35 let in svojega 42-letnega moža sem spoznala pred 7 leti, pred 4 pa sva se poročila. Prej je bil le v eni zvezi, in sicer s punco iz srednje šole, s katero sta bila skupaj 14 let, nakar je ona preminila. Po tem ni bil več v nobeni zvezi, dokler nisem prišla jaz. No, vsaj tako mi je rekel. Tekom tretjega leta najinega zakona sem opazila znatno spremembo v njegovem obnašanju. Zatem ko so ga odpustili v službi, je prišla na plano njegova odvisnost od alkohola, tisti čas pa je prekinil tudi stike z večino svojih družinskih članov.
Pred tem je bil v redu, bil je družaben, imel je dobre odnose s svojo družino in večino časa je bil popolnoma normalen, nato pa se je zgodil popoln preobrat. Pomagala sem mu, da si je našel pomoč za svojo odvisnost in na srečo se je začel sestavljati nazaj. Našel je celo boljšo, dobro plačano službo.
Pretekli teden, ko sem se vrnila iz službe, pa sem ga slišala jokati. Jokal je kot dež. Prestrašila sem se, ga začela iskati in ga našla v zgornjem nadstropju sedeti na tleh in hlipati. Spomnim se, da sem prestrašena začela vpiti "kdo je umrl" in "kaj se je zgodilo" ter ga spraševati, če je v redu. Potrebovala sem dobrih 20 minut, da sem ga pomirila. Nato pa mi je rekel, da mi želi nekaj povedati. Že v hipu, ko sem ga pogledala v oči, me je začelo skrbeti, pa vendar tega, kar mi je povedal, nisem pričakovala niti v sanjah.
Spomnil me je na tretje leto najinega zakona, ko je začel piti in se kregati z vsemi ter mi povedal, da je nekje v času bratove poroke imel avanturo za eno noč, po kateri je tista ženska zanosila. Bila sem šokirana, popolnoma šokirana. Povedal mi je, da je njegova celotna družina vedela za to in so mu pritiskali, naj "naredi pravilno stvar" in naj bo temu otroku oče, on pa tega ni želel. Zaradi tega se je sprl s svojo družino, a tista ženska je kljub vsemu obdržala otroka, punčko, ki pa je pri petih mesecih umrla zaradi zdravstvenih težav. Njegova celotna družina je bila jezna nanj, in takrat je začel piti, pojavila se je depresija in izgubil je službo.
Rekel mi je, da se počuti krivega za smrt svoje hčerke in da ima občutek, kot da jo je zavrnil in zapustil ter na koncu tudi izgubil. Priznal je tudi, da jo je nekajkrat obiskal in jo crkljal. Veliko je razmišljal tudi o tem, da bi bil vključen v njeno življenje, a ga je bilo strah, da bom odšla, če bom izvedela zanjo. V tistem trenutku nisem mogla izustiti niti besedice. Vzela sem stol in se usedla, saj sem naenkrat začutila, kako me obliva vročica. Začel je jokati in se mi opravičevati, da je naredil napako, ampak da mu je hčerka nekaj pomenila in tega preprosto več ni mogel skrivati. Rekel mi je, da lahko grem, če želim, a da ima dovolj skrivanja svojih čustev, ker je izgubil svojega potomca. Še zmeraj nisem vedela, kaj naj rečem.
Razmišljala sem le o tem, kako mi je uničil življenje. Mislim ... pravkar sva se pogovarjala o tem, da bi imela otroka. Tega nisem pričakovala niti v sanjah. Želi si, da živiva naprej in pozabiva na njegovo nezvestobo, saj je že dobil svojo kazen, ko je izgubil hčerko. Spakirala sem kovček in odšla k mami. Nisva spregovorila že nekaj dni in še zdaj ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Ne vem, kaj naj naredim. Svoji družini še zmeraj nisem povedala.
Vir: Reddit
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi