Moški sumil, da ni vse tako, kot bi moralo biti: odšel na DNK test, nato se mu je življenje sesulo na koščke

Družinske vezi so najdragocenejši vidik našega življenja in zgrajene bi morale biti na stebrih ljubezni in zaupanja. Ko pa je zaupanje v družini porušeno, se porušijo tudi temelji odnosov. Ta boleča resničnost se je zgodila tudi Lewisu, čigar svet je pred kratkim sesulo nepričakovano razkritje, piše srbski portal Stil.

Sledi zgodba ... 

"Z bratom sva dvojajčna dvojčka in iz čiste radovednosti sva se odločila za DNK-test, da bi odkrila, kakšne podobnosti in kakšne razlike imava v genetskem kodu. Ker nisva enojajčna dvojčka, sva vedela, da si ne deliva popolnoma enakih genov, ampak samo nekatere, kot si jih delijo vsi bratje.

Preberite si še:

• Žalostna zgodba: "Izgubil sem brata, ki ni več mogel zdržati maminih psihičnih pritiskov"

Ko pa so prišli izvidi, se je izkazalo, da imava glede genov 0 ujemanja, kar bi pomenilo, da sploh nisva v sorodu. Seveda sva mislila, da je prišlo do napake, zato smo test ponovili, vendar so bili rezultati spet enaki.

Odločila sva se, da vprašava starše, ali so že kdaj delali podoben test, in jima poveva, kakšen rezultat sva dobila. Njuna reakcija je bila milo rečeno čudna, sledila je tišina in pomenljivi pogledi, na koncu nama je mama zagotovila, da so ti testi nesmisel in da nič ne pomenijo.

Vendar naju niso prepričali, odločila sva se, da greva v porodnišnico, v kateri sva bila rojena, in tam poiščeva izsledke v upanju, da bova rešila to skrivnost. V bolnišničnem arhivu sem takoj našel najini imeni, oba sva rojena tam tistega dne. Kar pa me je prešinilo kot strela z jasnega in šokiralo, je to, da je mama tisti dan rodila samo enega otroka, brata.

Preberite si še: 

• Kako družinske skrivnosti vplivajo na družino?

Kot besen sem stekel domov, da bi svoje starše soočil z novim odkritjem in izvedel vso resnico. Mama je jokala, oče pa nemo gledal, na koncu so mi razkrili, da niso moji starši, niti nimam brata dvojčka. V istem času, ko je rodila sina, me je moja prava mati rodila in umrla pri porodu. Ker nihče ni prišel v bolnišnico pome, bi končal v sirotišnici, česar moji posvojitelji niso mogli dovoliti, zato so me vzeli domov in me vzgajali kot svojega sina.

A to, da so mi vse življenje lagali in da sem živel v prepričanju, da imam brata dvojčka, me zelo boli in nisem prepričan, da jim lahko odpustim."