Ko se tradicije ene generacije srečajo z realnostjo druge, kompromisi niso vedno samoumevni. To je izpoved ženske, ki se je morala odločiti med tem, da ugodi družini, in tem, da zaščiti dobrobit svojih otrok.
"Moja tast in tašča sta imela tradicijo, da so na božični večer oziroma božični dan ob polnoči večerjali in odpirali darila. Z naše družinske zabave smo vedno odšli tja, izčrpani, le malo smo pojedli in odpirali darila.
Moja nečakinja je bila takrat še zelo majhna - stara okoli štiri leta - in zanjo ter za njena starša mi je bilo vedno zelo hudo. Pred tremi leti se je moj svak z družino odselil, zato so prosili, da božič praznujemo na dan, ko pridejo na obisk - običajno 26. decembra - in tako smo praznovali zadnja tri leta.
Morda vas zanima tudi:
- "Posvojila sem sina - potem pa je njegova biološka družina podrla moj svet" (srce parajoča izpoved)
- "Ko sem po smrti moža znova šla na zmenek, nisem pričakovala, da bom ..." (izpoved 39-letnice)
Danes imava tudi midva dva malčka. Svak letos ne pride v mesto, zato tast želi, da se vrnemo k praznovanju ob polnoči. Možu sem rekla: 'Ni šans, da bi otroke ob polnoči zbujala in jih peljala iz hiše, da bi napol zaspani jedli in odpirali darila, nato pa jih ob treh zjutraj znova spravila v posteljo … in POTEM še izvedla božička.'
Pravi, da je njegov oče zelo razočaran. Rekla sem mu, da lahko gre sam, jaz pa bom ostala doma z otrokoma. Pogovora še nisva zaključila, a upam, da je razumel, kako noro bi bilo malčka peljati na odpiranje daril ob polnoči."
