"Takrat je še posebej hudo. Te dni sem uničena ... Ne znam opisati, kaj sem doživljala."
"Mislim, da postajam depresivna. V petek sem bila v službi skoraj sama, tisti, ki so bili prisotni, so bili radostni, polni nekih hecnih zgodb in dogodivščin, ostali so nekje na dopustih. Vsem privoščim vse dobro, jim pa tudi zavidam. Sama nisem po lastni izbiri, pač pa po spletu okoliščin. Pred leti sem mislila, da mi ne bo hudega, zdaj pa se vedno bolj počutim osamljeno. Ne samo, da nimam nikogar, s komer bi šla na dopust, kavo, na izlet, sama sem tudi za vse praznike.
Takrat je še posebej hudo. Te dni sem uničena.
Za silvestrovo me je znanka povabila na zabavo. To bi bila prva zabava po parih letih, odkar sem samska. Imela sem tremo, tako pozitivno, ukvarjala sem se s tem kaj obleči, kaj naj nesem gostiteljem v dar, na koncu pa me en dan pred zabavo obvestijo, da so spremenili plane in da pri njih zabava odpade. Ne znam opisati, kaj sem doživljala, in še eno leto čakala novo leto objokana, z opazovanjem drugih ljudi skozi okno, kako so radostni. Če bi se komu sanjalo, kaj doživljamo osamljeni ljudje ob praznikih ...
Je res tako težko videti samskega sodelavca, soseda, sorodnika, … in ga povabiti v družbo?
Ni čudno, da je samomorilnost ob božiču in novem letu največja. /.../ Nimam nikogar! Pokojna starša sta bila oba edinca, sama sem edinka. /.../ Nisem introvertirana, samo nikomur se nočem siliti. Ko sem v službi, na telovadbi, …dobro funkcioniram, ljudje me imajo radi, samo, ko pridejo razni prazniki, dopusti, ko ste drugi z družinami, takrat sem strašno osamljena. Ne morem se kar sama vabiti k ljudem na dopuste, druženja z družinami in prijatelji," je iskreno zapisala ženska.
Ne spreglej:
- Je seks boljši zjutraj ali zvečer? Strokovnjaki razkrivajo pluse in minuse (+ končno ugotovitev)
- Kakšna je resnična ljubezen med moškim in žensko? (izjave Slovencev, ki ti bodo dale misliti)
Pa vendar je kmalu ugotovila, da ni sama.
"Povsem vem, kako se počutiš. Natanko tako se počutim tudi jaz že veliko let. Skušam biti močna, praznovanju dati čim manjši pomen. V službi je bilo enako, delala sem vse tiste dni pred in med prazniki, da so drugi lahko ostali več dni s svojo družino. Nisem imela kaj povedati, v resnici nisem želela govoriti o tem, kako sem preživela praznike. Zdaj sem že v penziji, pa ni nič drugače, kar se družbe tiče. Moja družina je majhna, pa še večina skregana med sabo. Malo sem opazovala okolico med prazniki, živim v bloku. A veš, da je večina bila sama doma, nobenih velikih obiskov nisem opazila," je svojo situacijo delila ena.
Druga je prav tako zapisala svojo zgodbo: "Ni nas tako malo, ki smo bili prisiljeni v osamo zaradi spleta okoliščin. Tudi jaz sem edinka. /.../ V mladih letih, tja do srednjih, sem bila zelo nesrečna zaradi samote. Veliko sem razmišljala o otroku, magari nezakonskem. Res je bilo neko obdobje, ko sem si ga želela do bolečine. Pa ni bilo nič iz tega, na srečo. S komerkoli se nisem hotela zaplesti, sem imela doma več kot lep zgled, kaj iz tega lahko nastane, tak, ki bi mi ustrezal, si je dobil premožnejšo iz odlično stoječe rodbine, no, pa tudi bolje izgledajočo.
Potem je usekalo še zdravje. Rak. Dokaj zgodnja faza, a histerektomija je sledila. Po tem, ko otrok ne bi mogla več imeti, sem se umirila. Dozorevala, spoznavala ljudi v samo bistvo, in ugotovila, da mi gre kar dobro. Moji dopusti so enodnevni, po večkrat, ker mi ni do tega, da me prilepijo h kakšnemu omizju samih poparčkanih. Za vse praznike, tako v petek kot svetek, sem sama in ugotavljam, da sem res odlična družba sama sebi. Avtorica, tudi tvoja bolečina bo minila. Na koncu boš še vesela, da si sama. Vsekakor veliko boljše, kot biti v paru z neustreznim. /.../"
Nato pa sta se oglasila še dva, ki sta se pridružila pozitivno naravnanemu koncu predhodnega zapisa in jo spodbudila k odkrivanju drugih lepot v življenju.
"Zapomni si nekaj. Še zavedaš se ne, kakšno srečo imaš. Jaz sem isti!! Ne poizkušaj preveč. Ker se te bo nekdo lotil in namerno izkoristil. Imaš talente, ki so naravni igralci. Mislim pa, da je v tebi nekaj več. Imaš neki skriti dar, ker je naravna sila takšna, da te privablja v tišino v razmislek. Malo raziskuj izven okvirjev. Če potrebuješ namig, lahko namignem," ji je svetoval neki moški. "Sploh ne morem verjeti, kako je lahko nekdo osamljen?!" pa je vprašala neka ženska.
"Vaš največji zaveznik, zavetnik in prijatelj živi v vas! Vi sami si morate biti najboljša družba! Ni lepšega kot biti sam, biti zmožen in biti samozadosten! Kakšna depresija neki! Svet je v knjigarnah, knjižnicah, v gozdu, ob reki, v metulju, v besedi ali dveh s sosedom na stopnišču! Kar iščete, ne obstaja! Vi bi samo radi preložili breme notranje praznine na nekoga drugega. Ampak zato praznina ne bo nič manjša! Človek lahko beži po vsem svetu, pa sam pred seboj ne more ubežati! Zapolnite svojo dušo in bo praznina izginila!" je iskreno zaključila.
Osamljenost se lahko zdi nepojmljiva, vendar ponuja tudi priložnost za samopodobo in globlje stike.
Priznaj si svoje občutke in si dovoli, da jih predelaš. Pisanje dnevnika lahko pomaga odkriti temeljne vzroke in začeti zdravljenje. Osamljenost si predstavljaj kot samoto - priložnost, da se osredotočiš na hobije ali osebno rast. Ustvari podporno mrežo, tako da se pridružiš skupinam ali uporabiš aplikacije. Hkrati pa omeji družbene medije, da bi se izognila lažnemu občutku povezanosti, in daj prednost interakcijam v resničnem življenju.
Poskrbi za dobro počutje z redno vadbo, pravilno prehrano in zavestnimi praksami. Tudi prostovoljstvo lahko prinese smisel in pomaga pri vzpostavljanju stikov. Če osamljenost ostaja, poišči strokovno pomoč pri terapevtu. Poglobi obstoječe odnose z načrtovanjem rednih srečanj in razmisli o svojih prednostih, da bi povečala samospoštovanje. S temi strategijami lahko osamljenost postane pot do opolnomočenja in samospoznavanja.
