Ob nasprotujočih si informacijah z vseh strani, kako bi se morali obnašati v zvezi in kakšne so pričakovane vloge ter naloge za posamezen spol je marsikdo zmeden.
Nekateri se pod vplivom retradicionalizacije vračajo k patriarhalnim vzorcem, ko je moški hranilec družine, ženska pa skrbi za dom, drugi opozarjajo na pritisk na ženske zaradi pričakovanj, da bodo poskrbele za gospodinjska opravila ali na moške ob pričakovanjih, da bodo ženske zalagali z denarjem.
Morda vas zanima tudi:
- "Odločila sem se, da ne odpustim svoji biološki mami, a oče zdaj nenehno pritiska name" (resnična izpoved)
- "Tašča se je vselila, da bi pomagala z dojenčkom – in mislim, da je bila to najhujša odločitev mojega življenja" (izpoved)
V dilemi se je znašla tudi mlada ženska, ki se je nedavno obrnila na srbski Reddit. V zvezi je s fantom, ki zasluži znatno več od nje, vendar pravi, da se je otresla pričakovanj, ki jih je imela v mladosti, da mora moški financirati žensko, saj se ji zdi to nefer do moškega spola. Namesto tega se trudi, da za vse poskrbi sama in tudi ko ji je fant ponudil, da bi šla skupaj na potovanje, ki bi ga plačal on, ga je zavrnila in mu ponudila, da gre sam s svojimi prijatelji.
Ko je začel razmišljati, da bi res šel z njimi, pa jo je začel razjedati dvom. Nanj je bila jezna, čeprav mu tega ni povedala. Sprašuje se, ali vseeno ne bi bilo prav, da plača tudi zanjo, saj ima ogromno prijateljic, ki jim fantje in možje ne samo plačujejo potovanja, temveč jih zalagajo tudi z oblačili, jim financirajo lepotne in kozmetične tretmaje in tako dalje. Katera pot je torej prava?
Normalno je, da bo eden včasih imel več, drugi pa manj
"Če se je fant ponudil, da ti plača potovanje, da lahko skupaj potujeta, ne vidim nobenega drugega motiva razen tega, da res ni imel nič proti, da bi plačal še tebi, da gresta lahko skupaj. In ne razumem te logike, rekla si mu, naj gre raje s prijatelji, potem pa si užaljena? Saj je samo naredil, kar si rekla," je zapisala neka uporabnica. Sicer pa so se uporabniki na forumu razpisali o tem, kako si sami delijo stroške v razmerju.
Večina ne vidi prav ničesar slabega v tem, da fant plača potovanje – morda pa bo ona v prihodnosti kdaj plačala kaj drugega, ko partner ne bo tako zelo pri denarju. Narobe pa bi bilo, če bi res pričakovala od njega, da jo ves čas "financira".
"Če želita biti skupaj celo življenje, je povsem normalno, da bo včasih eden imel več, drugi pa manj. Nikakor ne verjamem v tisto "pol-pol". Ko je moj mož – takrat še fant – služil trikrat toliko kot jaz, je plačeval marsikaj. Ni me vsak dan zasipal z darili, ker sva varčevala za prihodnost, a plačeval je potovanja, večerje, občasno lepe pozornosti. Potem pa je bil šest mesecev brez službe in živela sva od moje plače. Ves ta čas sem ga spodbujala in bodrila, ker mu je bilo neizmerno težko – saj veš, zaradi tistih naših zakoreninjenih prepričanj, da mora moški vedno plačevati ... Po mojem je razmerje ali zakon nekaj, kjer ne daš 50–50, ampak vsak da 100 % sebe – pa naj bo tistih njegovih 100 % v tistem trenutku karkoli. Včasih je to morda samo en evro, a veliko ljubezni in podpore. Prepričana sem, da si mlajša od mene, a pomembno je, da si z nekom, s katerim bosta gradila in ustvarjala skupaj," je zapisala neka ženska.
Mnenje moškega pa je takšno: "Če se je nekdo ponudil, da plača potovanje, kamor gresta skupaj, in se zaveda, da ti svoje polovice ne moreš kriti, je to povsem v redu – sprejmi, ti pa lahko, recimo, plačaš gorivo ali kaj manjšega, samo da pokažeš hvaležnost. V zvezi se ne bi smelo smatrati samo po sebi, da ena stran krije vse stroške – seveda, če oba služita. A če je eden trenutno v slabšem finančnem položaju, je logično, da drugi malo več prispeva. Dekleta, ki mislijo, da je normalno, da jim fant kupuje draga darila in jih vozi na potovanja, kjer one ne prispevajo niti centa, so zgrešena in imajo popačene standarde – naj jim bo lepo daleč stran od mene. Moja bivša je za vsako potovanje sama od sebe vnašala stroške v aplikacijo in mi naknadno dala polovico denarja, ker ni želela, da nosim večji finančni del. V sedanji zvezi pa jaz plačujem malo več, ker zaslužim precej več od svoje punce – trenutno ne dela, ker še študira."
Na vprašanje, kako bi moralo dekle ravnati, torej ni univerzalnega odgovora. "Prava" razporeditev financ v razmerju je odvisna od vrednot, prihodkov, življenjskega sloga in faze odnosa. Vseeno pa obstajajo zdrave smernice, ki pomagajo, da denar ne postane točka spora v partnerstvu.
1. "Pravično" ni nujno "enako"
Veliko ljudi misli, da mora biti "pravično" tudi "enako" – torej da vsak prispeva natančno polovico. A to redko deluje, če eden zasluži bistveno več. Pravičnost pomeni, da oba prispevata glede na svoje zmožnosti, ne nujno v istem znesku. Nekdo lahko prispeva več denarja, drugi pa več časa, skrbi za dom, čustvene podpore ali organizacije skupnega življenja.
2. Praktični modeli razporeditve
- Skupni proračun: oba prispevata (po navadi) sorazmerno glede na dohodek – npr. če eden zasluži dvakrat več, prispeva dvakrat več.
- Delno ločene finance: vsak ima svoj račun in en skupni račun za skupne stroške (najemnina, hrana, potovanja).
- Popolnoma ločeno: partnerja krijeta vsak svoje stroške; ta model deluje le, če imata zelo jasno dogovorjene meje in podobno porabo.
- Popolnoma skupno: vse finance v en "lonček" – pogostejše v zakonih ali dolgoročnih zvezah, kjer je zaupanje trdno.
3. Iskrenost
Največ težav z denarjem v razmerjih ne izvira iz pomanjkanja denarja, ampak iz skrivanja, tišine in neizrečenih pričakovanj. Zato je idealno, da se partnerja od začetka pogovarjata o financah tako kot o čustvih – brez sramu, skrivanja in tekmovanja.
