Partnerski odnos naj bi temeljil na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in skupni rasti. A kaj se zgodi, ko se zdi, da en partner napreduje, drugi pa obstaja v udobju lastnega sveta, brez želje po spremembi? Zelo pogosto se v zvezo prikrade občutek praznine, nezadovoljstva in čustvene oddaljenosti.
To opažanje je jasno izrazila mlada uporabnica slovenskega foruma, ki je delila svojo izkušnjo s štiriletno zvezo. Sama se že od mladih let trudi za lastno samostojnost: dela od najstniških let, študira, vztraja. Njen partner pa prihaja iz premožnega okolja, nikoli ni delal in pogosto daje vtis, da delo podcenjuje.
Morda vas zanima tudi:
- "Bila sem prepričana, da imava normalen zakon, potem pa bum!" (izpoved obupane Slovenke)
- "Moja ljubica nosi mojega otroka, a hoče ostati z možem" (izpoved moškega)
"Zadnje čase gre med mano in fantom vse slabše. Če sem iskrena, je problem predvsem v meni, ker mi gre vedno bolj na živce," je dekle, podpisano kot Nezadovoljna študentka, začelo svojo zgodbo.
"Prihaja iz bolj premožne družine, sam pa v življenju še ni zares delal. Sva približno enako stara, jaz sem začela delati že kot najstnica, najprej v tovarni, kasneje v kuhinji, strežbi, pakirnici. Zdaj delam ob študiju in sem ves čas v pogonu. On pa gleda na vse zviška in se mu zdi marsikaj pod častjo."
Še posebej jo prizadane, ko grdo govori o službah, ki jih je opravljala, obenem pa v štirih letih zveze še niti enkrat ni naredil ničesar, kar ga je prosila.
"Ima napihnjen ego, ni navajen, da bi mu kdo postavil mejo, nikoli mu ni bilo treba potrpeti ali se komu prilagoditi. Iskreno povedano, ne vidim prihodnosti v tej zvezi in samo še vprašanje časa je, kdaj bo dokončno konec. Kar me še bolj potre, je to, da ko pogledam druge fante mojih let, niso nič boljši. Vse manj jih dela, punce pa garamo. Fantje se vozijo z avti, hodijo v fitnes, visijo na računalnikih. Redko srečaš kakšnega, ki bi imel cilj, delovno etiko, nekaj ustvaril sam in ga ne bi skrbelo, kaj si drugi mislijo."
Dekle je žalostno, saj si želi nekaj drugega: fanta, s katerim bi skupaj ustvarjala, se borila za boljše življenje. Zelo si želi tudi otroka, saj čuti, da bi bila s tem končno izpolnjena. "Trenutno pa nisem srečna. Počutim se prazno in izgubljeno. Želim si življenje, ki bi imelo smisel. Nekoga, s komer bi lahko gradila nekaj resničnega."
Kako naprej?
Čeprav dekle pravi, da je morda težava predvsem v njej, ker ji gre fant vse bolj na živce, so znaki veliko globlji. Partner ne izkazuje pripravljenosti, da bi prisluhnil, sodeloval ali upošteval njene prošnje.
Bolečina se še stopnjuje, ko dobi občutek, da ni edina, ki se tako počuti. V svojem zapisu omeni, da številni njeni vrstniki kažejo pomanjkanje ambicije, vztrajnosti in zrelosti – v nasprotju z vrstnicami, ki študirajo, delajo in razmišljajo dolgoročno. Ta razkorak med pričakovanji in realnostjo je nekaj, s čimer se sooča vse več mladih žensk.
S tem, da takšna zveza nima prihodnosti, so se strinjali tudi sodelujoči na forumu. "In vedno bolj ti bo šel na živce, starejša kot boš, teže boš to prenašala. Tale fant ni zate, ker nimata nič skupnega. Premisli, če je ta zveza sploh smiselna," je zapisal nekdo.
Če se prepoznate v podobni situaciji, vas morda spremljajo občutki krivde, dvoma ali celo sramu. A takšni odnosi niso redkost. V nadaljevanju zato ponujamo nekaj izhodišč za premislek:
1. Vaš občutki so upravičeni
Nezadovoljstvo ni znak, da z vami nekaj ni v redu, pač pa opozorilo, da odnos ne sledi več vaši notranji rasti. Ko se razvijate, postajate bolj pozorni na stvari, ki jih morda dolgo niste opazili ali jih niste želeli videti.
2. Spoštovanje je osnovna sestavina odnosa
Če partner zaničuje vaše delo, trud ali življenjske odločitve, gre za pomanjkanje temeljnega spoštovanja, ki je nujno za zdrav odnos. Kdor vas ne ceni kot osebo, tudi ne more biti varen prostor za gradnjo skupne prihodnosti.
3. Ni vaša naloga, da nekoga učite osnov odgovornosti
Razumevanje, potrpežljivost in kompromisi so del vsake zveze – a ko morate zvezo ves čas potiskati naprej sami, odnos hitro postane enosmeren. Partnerstvo temelji na delitvi odgovornosti, ne na tem, da prevzemate vse.
4. Imeti jasne življenjske cilje ni slabost
Vaša želja po družini, skupnem ustvarjanju in stabilnosti je popolnoma legitimna – tudi če ste mladi ali če drugi to ocenjujejo kot prehitro. Pomembno je le, da so vaši cilji usklajeni s tistimi, ki jih ima vaš partner. Če niso, razlika sčasoma postane prevelika.
Če torej že čutite, da odnos ne prispeva k vašemu občutku smisla, stabilnosti ali osebne izpolnitve, je morda čas za iskren pogovor – najprej s seboj.
Vedite, da v takšni dilemi niste sami, a vztrajanje v zvezi, ki vas dolgoročno prazni, vas lahko oropa energije, ki bi jo sicer vložili v lastno rast. In včasih je največja oblika ljubezni do sebe ravno to, da si priznate: v tem odnosu ne morem več rasti. To je prvi korak k razmerju, ki si ga resnično zaslužite.
