Sobivanje neizogibno zahteva kompromise. Včasih je zahtevno že, ko se v bivalnem prostoru srečujemo z družino ali partnerjem, kaj šele, ko smo prisiljeni živeti s cimri.
V skupnih stanovanjih si namreč ne delimo le kuhinje in kopalnice, temveč tudi tišino, rutino, občutek varnosti in možnost, da se doma – vsaj občasno – povsem sprostimo. Prav zato se ob izrazito različnih življenjskih slogih in spremembah, ki jih nismo predvideli ali se o njih nismo dogovorili, hitro pojavijo napetosti.
Morda vas zanima tudi:
- "Prijateljice so se norčevale, ker sem veganka, zato sem jim ..." (resnična izpoved)
- "Na službena sporočila sem prenehala odgovarjati po 18. uri - kmalu sem prejela klic in ..." (izpoved)
To zelo jasno pokaže tudi objava, ki jo je uporabnica delila na Redditu in v kateri se sprašuje, ali pretirava, ker od cimra pričakuje vsaj osnovno obvestilo, ko bo v stanovanju prenočila njegova punca.
"Ali je nerazumno, da od cimra zahtevam, da me vnaprej obvesti, kadar bo njegova punca prespala pri njem?" je vprašala uporabnike in v nadaljevanju podrobneje opisala celotno situacijo.
"Počutim se zelo frustrirano. V to stanovanje sem se vselila oktobra in takrat moj cimer ni imel punce ter mi je povedal, da bo večino večerov zunaj. Super, oba sva zaposlena in delava od devetih do petih. Toda v zadnjih nekaj mesecih je začel hoditi z neko punco in zdaj je ves čas pri nas, pogosto tudi prespi, celo med tednom. Ona trenutno išče novo službo, občasno le vozi Uber, zato je pogosto doma.
To mi popolnoma uničuje živčni sistem, ker je v stanovanju nenapovedano prisotna (glasna) oseba. Cimru sem poskušala razložiti, da se v svojem lastnem domu ne morem več sprostiti in da si zato vsaj želim, da me vnaprej obvesti, kadar jo namerava povabiti k sebi. Posredno mi je na to odgovoril z ne.
Povedal je tudi, da partnerjev ne smatra za goste in da njemu ni mar, kadar imam jaz pri sebi svojega partnerja (jaz ga imam največ enkrat ali dvakrat na teden, izključno ob vikendih, saj oba delava polni delovni čas). Ob vselitvi sem mu tudi povedala, da imam partnerja, a sem dodala, da bom pazila, da ne bo stalno pri meni.
Zelo sem frustrirana in imam občutek, da se namerno spreneveda glede problema. Res si ne želim tako hitro znova seliti, saj sem se v zadnjem letu selila že dvakrat, poleg tega pa je to stanovanje ugodna najdba v mestu z zelo visokimi življenjskimi stroški. Kdaj je on neuvideven in kdaj sem jaz obsedena z nadzorom, ker si želim miru in tišine?"
Cimrova partnerica je še vedno gostja
Večina uporabnikov se je postavila na njeno stran. Strinjali so se, da ima pravico do predvidljivega in mirnega domačega okolja, še posebej, če gre za nenapovedane obiske in redna prenočevanja tretje osebe – sploh, ker je bila bivalna situacija v trenutku, ko se je odločila za najem, drugačna.
"Niti približno ne pretiravaš. Vsakič, ko fant prespi pri meni, preverim pri cimru. To je pač osnovna vljudnost. In tudi trudiva se, da ga ne motiva preveč," je dejala neka uporabnica. "Partner je definitivno še vedno gost in se mora tako tudi obnašati," pa je opomnil nekdo drug.
Nekateri so dodali, naj se najemnina potem začne deliti na tri dele, vendar je uporabnica odgovorila, da si tega ne želi, saj je prostor že za dve osebi precej majhen, stene pa so tanke.
Našli pa so se tudi taki, ki so jo opomnili, da ima cimer pravico do obiskov. "Ljudje drugače vidimo zasebnost. Ti jo mogoče vidiš tako, da imaš svoj lasten prostor, v katerega spuščaš druge ljudi samo s predhodnim obvestilom. Tvoj cimer pa tako, da lahko v miru gosti svojo partnerico in se ti v to ne vtikaš. Ko ti je rekel, da mu je vseeno, kako pogosto k tebi pride tvoj fant, je bil najbrž iskren. Jaz sem bolj njegov tip človeka, tako da ga razumem, vseeno pa se mi zdi to, da druga oseba prespi v stanovanju, sprejemljivo največ dvakrat na teden, tako da če je njegovo dekle tu vsak dan, je to gotovo sebično od njega. Se boš pa na koncu najbrž vseeno morala preseliti, druge rešitve ne vidim."
Kje je meja?
Po mnenju strokovnjakov za medosebne odnose in sobivanje je tovrstna situacija klasičen primer trka različnih potreb – potrebe po bližini in spontane skupnosti na eni strani ter potrebe po strukturi, miru in občutku nadzora nad lastnim prostorom na drugi.
Ključno vprašanje ni, ali ima cimer pravico imeti partnerko pri sebi, temveč bolj to, kako pogosto je prisotna, ali to vpliva na kakovost bivanja druge osebe in ali so bila pričakovanja ob vselitvi jasno izrečena in spoštovana.
Zahteva po tem, da cimro obvesti, kdaj bo partnerka spet prespala v stanovanju, ni nujno znak obsedenosti z nadzorom, temveč lahko pomeni potrebo po predvidljivosti in psihološki varnosti. In če ena stran dosledno zanika problem ali minimizira občutke druge, se konflikt poglablja.
Kaj torej storiti v takšni situaciji? Najprej gotovo poskusiti še z enim mirnim, strukturiranim pogovorom, osredotočenim na konkretne rešitve, ne na obtoževanje.
Smiselno je tudi predlagati jasna pravila (npr. število noči) ali razmisliti celo o pisnem dogovoru ali posredovanju tretje osebe (najemodajalec, mediator). Če dogovor ni mogoč, pa se je treba res vprašati, ali je dolgoročno bivanje v takem okolju sploh še vzdržno.
