In da se takoj popravim: našel se je princ na konju, nasmejan, prismuknjen (zakonu privlačnosti se je pač nemogoče izogniti) in v bojni opremi (beri: v uniformi). Po nekaj tednih, ko sva drug okrog drugega hodila kot mačka okrog vrele kaše, me je kot v osnovni šoli vprašal, ali bi bila njegova punca, in seveda punca ni bila tako neumna, da bi rekla ne. Halo? Fanta imam! (Najraje bi napisala enih sto tisoč klicajev.)
Tako, za mano so še zadnja štiri druženja s sestrsko ložo in Varjo Kališnik. Z njimi sem bila na vznemirljivem potovanju po skritih poteh mojega srca. So potovanja in potovanja: tista, v katerih prideš od točke A do točke B ter vmes pošlješ domov nekaj razglednic, in so tista, katerih pot te vodi v globino samega sebe, njihov cilj pa ni Michelangelov David, piramide v Gizi ali Kip svobode, temveč ponovno odkritje tvoje lastne lepote, ženskosti, bistva, prostosti, užitka, ljubezni ... samih lepih reči! Poleg tega te na tem potovanju tudi nihče ne okrade in ne dobiš driske, garantiram, to pa je poseben plus.
Sedmič pri Varji
Danes obujamo našo notranjo boginjo. Mogoče se sliši osladno, ampak ni. In ne, ne zganjamo kakšnih čudnih obredov, ki bi nas v srednjem veku stali zaslišanja pred inkvizicijo, zato pa prebujamo našo ženskost. Življenje je namreč precej siromašno, če se telesno in čustveno ne sprejemamo. Če naše pozornosti ni (tudi) v telesu, ne moremo biti čutne, nežne, ljubeče, sproščene in zabavne. Aja?
Ja, glavo in vrat bo treba nekako spojiti s telesom! Naši pogovori me vodijo v razmišljanje o odnosu, ki ga imam do svojega telesa. Saj vem, da nikjer ne piše, da moram biti klasična lepotica. Princ se tega sicer ne bi branil, bo pa vsekakor čutil mojo energijo, zato moram poskrbeti najprej zanjo. Skozi mene mora teči tok ljubezni do sebe. In kaj sem se naučila danes? To, da nisem skupek telesnih atributov, nisem moj status, izobrazba in družina – moja prava osebna izkaznica je moja notranja energija in nanjo se moram osredotočiti. Naučila pa sem se tudi uporabnih tehnik, s katerimi je mogoče igraje zvišati žensko energijo. Ena najbolj preprostih je seveda ples. P. S.: Danes je deževno popoldne in plešem sama! Spodnji sosed se še ni pritožil.
Osmič pri Varji
Te delavnice se pa res veselim, saj je na sporedu tantra. Uf, to je velika, mamljiva beseda, ampak ni treba, da si takoj predstavljaš packarije. Beseda tantra izhaja iz besede tan, ki pomeni širjenje, in tra, ki pomeni osvobajanje. Predstavljamo si jo lahko kot gibanje brez konca in začetka, brez cilja, tesnobe in tekmovalnosti. V tantri spolnost ni zreducirana na sam spolni odnos, v katerem si partnerja prizadevata doseči vrhunec. Mi, ki se neutrudno ženemo za ciljem, to seveda težko razumemo.
Današnja delavnica je tako dobra priložnost, da malo razmislimo o seksu, ki je prevečkrat vir napetosti in strahov. Ljudje ga uporabljamo za nadzor in manipulacijo. Seks je razlog za nerazumevanje, nasilje, razočaranja in razhode. A kar delamo s seksom, to v resnici delamo z življenjem – življenjska energija ni namreč nič drugega kot seksualna energija. Zavihale smo rokave in prerezale naše pretekle seksualne vezi. Juhu, svoboda! Ostala je samo hvaležnost.
Devetič pri Varji
Tako, čas je za fiziko, natančneje za zakon privlačnosti. Razumevanje tega najmočnejšega zakona v vesolju nam lahko pomaga, da bo Božiček večno na naši strani, samo energijska pisma se je treba naučiti prav pisati. Vse se začne z željo, a ker se vse želje ne uresničijo, očitno obstajajo razlike med željami. Pa ne gre za razliko med evrom in milijonom evrov ali neuspešnim in uspešnim moškim. Gre za način, na katerega si nekaj želimo, in to bomo danes poskusile razumeti.
Hm ... Ko gre za željo, ki jo spremlja občutek iskrenega veselja, imamo vso možnost, da se nam želja uresniči. Ko pa gre za željo, ki je spremljajo negativna čustva (strah, bolečina, tesnoba), imamo veliko možnosti, da nam vesolje navrže obilo teh čustev. Šele razumevanje tega principa je tista točka, na kateri se začenja življenjska čarovnija. Po današnjem treningu pri Varji mi v vesolje uspe poslati čisto, veselo, sproščeno željo (glej uvod). 'Ma da rata'!
Desetič pri Varji
Za mano je devet razburljivih pustolovščin, zdaj pa mi preostane samo še zadnja naloga: odkleniti moram svojo moč. Moja prva in najpomembnejša namera je jasna: hočem biti zadovoljna! Nočem dram, nočem bolestnega ljubosumja in zavisti, nočem polen pod noge in nočem slabe volje. Stari vzorci, adijo! A zdaj se ne osredotočam več na negativno, ker vesolje ne razume besedice ne.
S puncami si predstavljamo, kako bi se počutile, ko bi dosegle, kar si želimo. V trenutku me preplavi nekaj tako lepega, kot je pokrajina v filmu Avatar. Vse dobi močnejše barve, vse postane intenzivnejše, bolj sočno, bolj resnično in hrustljavo. Ti, ki me bereš, stori isto: pozabi svoje skrbi, boleče izkušnje in strahove ter za nekaj trenutkov v mislih zaživi svoje idealno življenje. Zares ga začuti in pusti, da te občutki popolnoma preplavijo! Ta sreča, vidiš, je tvoje naravno stanje.
Kako je meni lepo! A najprej se je bilo treba osvoboditi boleče preteklosti. Iz srca je bilo treba izliti bolečino, da bi se vanj lahko natekla ljubezen. In še nekaj sem spoznala o sebi (in mogoče se boš v tem prepoznala tudi sama): jaz in nihče drug me ni oviral na poti do sreče. Modrejša za deset srečanj pri Varji ti torej svetujem, da si privoščiš najboljšega fanta, najboljšo tortico, najlepše čevlje (počakali te bodo na razprodaji) in najboljše prijatelje, ki ti privoščijo samo najboljše. Srečna in izbirčna, zakaj pa ne? In to v tem istem trenutku. Ne čakaj na boljše čase, so že tukaj.
Post scriptum
Čisto sama ne bi zmogla. Potrebovala sem Varjino znanje, potrebovala sem ogledala in izkušnje drugih punc. Potrebovala sem ta vrtinec skupinske ženske energije, da se je nekaj v meni dejansko premaknilo.
Več o Varjinih delavnicah si preberi na www.varjakalisnik.si.
Besedilo: Tina Torelli
