"Imela sem afero s svojo starejšo, poročeno šefico ... ki pa se je končala nepričakovano" (zgodba bralke)

Prva stvar, ki sem jo na njej opazila, je bila njena koža. Bila je fina, gladka kot puter in prosojna. Njeni svetlikajoči se rjavi lasje so z vso svojo težo počivali nad njeno ključnico in flirtali z njenimi rameni vsakič, ko si jih je med smejanjem popravila nazaj, kar je bilo pogosto.

Medtem ko sem na sestankih v literarni agenciji, kjer sva obe delali, sedela poleg nje, sem se zmeraj počutila tako šibko. Običajno mi nikoli ni zmanjkalo besed, a v njeni prisotnosti sem ostala praznih misli in suhih ust.

Dobro poznam tisti kliše in odločila sem se, da sama pa že ne bom podlegla stereotipu mlade ambiciozne 25-letnice, ki se spusti v afero s svojim šefom.

Ko sem pri 17-ih "prišla iz omare", sta se me starša odrekla. Preselila sem se v London ter skakala iz ene zveze v drugo.

Ona je bila v svojih 40-ih in bila je poročena že več kot desetletje ter imela tri majhne otroke. Agencija, v kateri sva delali, je prav tako zastopala njenega moža, pisatelja, zato sem vedela, da pod nobenim pogojem ne smem poseči vmes.

Razen neke noči, ko sem. Že dve leti sem bila pri podjetju, trdo delala, da bi si zagotovila napredovanje, hkrati pa se mučila, da bi se v njeni družbi počutila sproščeno. Ni mi dajala nobenih znakov. Nobega mežikanja ali favoriziranja ni bilo, vse, kar je oddajala, je bila ta njena moč.

Z ekipo smo s petjem ravno proslavljali neko zmago, ko sem na sebi prvič začutila njen pogled, ki je prihajal z druge strani mize.

V prvem trenutku se mi je zdelo, da morda narobe razumem. No, nekaj kozarcev vina kasneje so bile moje ustnice prilepljene na njene, medtem ko me je pritiskala ob steno stranišča. Le kako je prišlo do takšnega preobrata, ko pa je bilo videti, da me nikoli ni niti opazila?

Končno sem čutila, da so moja čustva do nje upravičena; očitno je med nama ves čas nekaj obstajalo, ampak ona je bila preprosto preveč dobra v zatiranju teh občutkov. Po nekaj hitrih orgazmih na stranišču sva se vrnili za mizo k najinim nič hudega slutečim kolegom.

Najino razmerje je dobilo zagon in še preden sva se začeli dobro zavedati, sva vsak dan seksali. Včasih zgodaj zjutraj, preden so ostali prišli v službo, včasih med hitrim odhodom na stranišče, včasih pa ob koncu delovnega dne, ko sva ostali sami.

Ko sva bili skupaj, je bilo ozračje električno nabito, moje srce je noro utripalo. A zaradi narave najinega dela je vse moralo ostati skrivnost. Šest mesecev po najinem prvem seksu na stranišču sva zadihani obležali na tleh pisarne po še enem seksu na pisalni mizi.

Medtem ko sem se basala s pico, ki jo je naročila na račun podjetja, se je naslonila nazaj, pogled uprla v tla, nato pa izstrelila, da me ljubi.

Še nikoli ni občutila česar takšnega in končno je spoznala, da je lezbijka.

V pisarni se ni nič spremenilo. Obljubili sva si, da ne bova povedali nikomur. Ko so me prijatelji spraševali o tem, če imam koga, sem se zmeraj spretno izognila odgovoru – bilo je vredno lagati zavoljo delirija, ki sem ga občutila, ko sem bila z njo.

Zaupala se mi je, kaj čuti v svojem zakonu. O seksualnosti, ki jo je lepo zapakairala v okrasno škatlo. Že prej je bila z žensko; ko je masturbirala, je zmeraj gledala porniče z lezbijkami, in ko ji je njen mož kaj počel, mi je povedala, da se je lahko vzburila le, če si je predstavljala, da ji to počne ženska.

Ko je kar naenkrat, šest mesecev po začetku najine afere, priznala, da je pripravljena povedati direktorjem podjetja za najino razmerje, sem bila skrivaj navdušena. To je pomenilo, da gre za res!

Povedala mi je, da se zdi, da najini direktorji v resnici že vedo in da o tem premišljuje že nekaj tednov. Želela je biti iskrena z njimi, zato da nama lahko pomagajo pri tem, kako to povedati njenemu možu, brez da bi ogrozili njegov odnos s podjetjem.

Sprejeli so dobro in celo priznali, da je med nama bilo že od začetka čutiti kemijo. Končno sva se lahko svobodno ljubili.

Tudi njen mož se je presenetljivo dobro odzval in predlagal, da gresta na terapijo, ki jima bo pomagala, da oba lažje prebrodita konec dolgotrajnega zakona. To sem vzela kot iztočnico, da je stvar resna, zato sem se odločila preseliti v predmestje, da bom lahko z njo in njenimi tremi otroki, ko se bo mož enkrat odselil.

Občutek, da lahko končno priznam svojim zaskrbljenim prijateljicam, je bil osvobajajoč. Ni mi bilo mar, da bom žrtvovala svojo mladost zavoljo selitve v predmestje Londona, kjer bom čas preživljala v družbi samih 40-letnikov.

Želela sem si le ves čas biti z njo in svetu dati vedeti, da sva skupaj.

No, dva tedna zatem, ko je priznala svojemu možu, sem ugotovila, da se še zmeraj ni odselil, pa tudi ona ne. Napisala mi je sporočilo, da se več ne moreva videvati. Preko WhatsAppa mi je povedala, da je zanjo preprosto preveč težko povedati drugim, biti iskrena sama s seboj glede tega, kdo v resnici je, in konec koncev, kdo sem (še zmeraj) bila jaz.

Pričakovanja drugih ljudi o tem, kakšna bi naj bila, in teža sramu so jo preveč obremenjevali. Rekla mi je, naj izkoristim in živim svojo mladost, dokler je še samo moja.

Še preden sem ji lahko odgovorila, me je blokirala.

Naslednji dan me je blokirala tudi na drugih družabnih omrežjih, saj je bilo tako po njenih besedah najbolje za obe.

Na začetku je bilo v službi čudno. Hodili sva druga mimo druge, brez da bi se pogledali. Direktorji podjetja so se pretvarjali, da nič ne vedo, najinim kolegom pa se tako ali tako ni sanjalo. Počutila sem se močno izolirano.

Prvi dan nazaj v službi sem večino časa gledala v svojo mizo in se nalašč obračala stran od steklenega okna, ki je potekalo od tal do stropa in je ločevalo najini pisarni. Še isto sekundo, ko je ura odbila 6 popoldan, sem se izmuznila skozi vrata. Da bi svojo pozornost vsaj malo preusmerila, sem začela spati z vrsto žensk, ob čemer sem se od promiskuitetnosti počutila prav otopelo.

To je bilo šest mesecev nazaj. Pred kratkim sem slišala, da z možem obiskujeta terapijo in skušata svoj zakon pokrpati ter obnoviti svoje poročne zaobljube. Ob tem, presenetljivo, nisem začutila ničesar.

Nato sem spoznala novo osebo in, kot bi imela nekakšen senzor, me je moja šefica odblokirala in napisala sporočilo, v katerem me je vprašala, kako sem. Nisem ji odgovorila. Ni mi se treba vračati nazaj v tisto obdobje skrivnosti in laži, ne glede na to, kako vznemirljivo je bilo.

Vir: Cosmopolitan.co.uk

Preberi še: Obstajata DVE vrsti seksualnega poželenja - preveri, katerega imaš ti (in katerega tvoj partner)

Priporočamo tudi: 9 stvari, ki jih ČUSTVENO inteligentni ljudje nikoli NE naredijo v zvezi (št. 4!!)

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ