Čeprav se pojmi hiperseksualnost, zasvojenost s seksom in kompulzivno spolno vedenje pogosto uporabljajo kot sinonimi, v resnici pomenijo različne stvari. Kot poudarjata terapevtki Rachel Wright in dr. Tammy Nelson, prav zato okoli njih obstaja veliko zmede in polemik. Eden glavnih razlogov za to je, da noben od teh izrazov (torej niti hiperseksualnost niti zasvojenost s seksom niti kompulzivno spolno vedenje) ni vključen v DSM-5, uradni diagnostični priročnik za duševne motnje.
Ne spreglejte:
Kakšne so torej razlike med tremi pojmi?
Hiperseksualnost nekateri razumejo kot zelo povečan ali nenaden porast libida, kar samo po sebi še ne pomeni, da ima to negativne posledice za posameznika. Težava pa nastane, ker jo določene institucije enačijo s kompulzivnim spolnim vedenjem ali celo zasvojenostjo s seksom. Slednje namreč pomeni nekaj precej bolj resnega: pretirano ukvarjanje s spolnimi fantazijami, impulzi ali vedenjem, ki ga je težko nadzorovati in negativno vpliva na življenje, odnose ali zdravje.
Zanimivo je tudi, da izraz "zasvojenost s seksom" ni uradno priznan kot diagnoza. Kljub temu ga veliko ljudi uporablja za opis svojih težav, saj je najbolj razširjen in razumljiv v vsakdanjem jeziku. Na drugi strani pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svoji mednarodni klasifikaciji bolezni priznava motnjo kompulzivnega spolnega vedenja, kar pomeni, da gre za edini od teh treh pojmov, ki ima trenutno formalni diagnostični status (čeprav ne v DSM-5).
Pomembno je tudi razumeti, kako se to vedenje kaže v praksi.
Ne gre le za pogoste spolne misli ali visok libido, ampak za občutek izgube nadzora. Ljudje pogosto poročajo, da svojih vedenj ne morejo ustaviti, čeprav vedo, da jim škodijo. Temu pogosto sledijo občutki sramu, krivde ali obžalovanja, kar lahko vodi v ponavljajoč se, samodestruktiven cikel. Ko takšno vedenje začne vplivati na vaše vsakdanje življenje, odnose ali splošno počutje, je to znak, da je smiselno poiskati pomoč. Ključno merilo ni, koliko spolnosti je prisotne, ampak ali vas to ovira ali povzroča stisko, podobno kot pri anksioznosti ali drugih težavah.
Strokovna pomoč je pri tem lahko zelo koristna, saj pomaga ne le pri obvladovanju vedenja, ampak tudi pri razumevanju morebitnih globljih vzrokov. Kompulzivno spolno vedenje je lahko namreč povezano tudi z drugimi stanji, kot so obsesivno-kompulzivna motnja (OCD), bipolarna motnja ali zloraba alkohola in drog. Različne oblike terapije, podporne skupine ali programi zdravljenja lahko tako posamezniku pomagajo razviti bolj zdrav odnos do spolnosti in zmanjšati škodljive vzorce vedenja.
Kako ugotoviti, za katero motnjo trpite?
Hiperseksualnost pomeni predvsem zelo visok ali nenaden libido. Lahko pomeni veliko spolnih misli, želje ali aktivnosti in ni nujno problematična sama po sebi. Ključno pri tem je torej, da ne gre nujno za stisko, škodo ali izgubo nadzora, ampak preprosto za "Imam zelo močan spolni nagon."
Zasvojenost s seksom je najbolj pogovoren in neformalen izraz, ki opisuje občutek odvisnosti od spolnega vedenja. Pogosto se uporablja, ko nekdo čuti, da ne more nehati, čeprav mu škodi. Gre torej za "Spolnost uporabljam kot nekaj, od česar sem 'odvisen'."
Kompulzivno spolno vedenje pa je edini od teh pojmov, ki je uradno priznan. Pri njem gre za ponavljajoče spolno vedenje, ki ga oseba težko nadzira. Prisotni so stiska, izguba nadzora ali negativne posledice ter lahko vpliva na odnose, delo in zdravje. Gre preprosto za "Ne morem ustaviti vedenja, čeprav mi škodi."
Razlika med hiperseksualnostjo, zasvojenostjo s seksom in kompulzivnim spolnim vedenjem torej ostaja kompleksna in še vedno predmet razprav v psihologiji in medicini. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da se je bolje izogniti samodiagnozi in se raje obrniti na usposobljenega terapevta, če imate občutek, da izgubljate nadzor.
