"Dopust naju bo verjetno stal zakona, a tokrat ne morem popustiti" (brutalno iskren zapis Slovenke)

"Tele krompirjeve počitnice naju bodo verjetno stale zakona. Oba imava svoj prav, ampak moj je bolj pravi. Tokrat nočem in ne morem popustiti. Vedno popuščam, ko je njegova mama v igri, tokrat je šlo vse predaleč. Rotil me je, naj ne grem domov, če bi ostala, bi njegovi mami zavila vrat, dobesedno.

Njegova mama je pred parimi meseci postala vdova. Včasih je bila še kar znosna, po smrti moža sta njeni zloba in tečnoba dobili krila. Res ji veliko pomagamo, ona pa to vedno bolj izkorišča.

Ko je slišala, da gremo za te počitnice na morje, se je enostavno povabila zraven, izkoristila je sinovo šibkost, stisnila ga je v kot. On je točno vedel, da meni ne bo ok in vseeno pristal. Očitno se lažje zaserje meni, kot mami.

Že tako imava zadnje leto krizo v odnosu, pa trije otroci in še tašča s sindromom pijavke v avtodomu. Si predstavljate? Sanjski dopust! Res, prav to sem rabila. 

Zdržala sem tri dni. Neprestano popravljanje in kritiziranje. Pripombe, kako oblačim, hranim, se pogovarjam z mojimi mulčki, kar naprej sebi v brado komentira vse, kar se z možem pogovarjava. Itak, nič ne znam in ne naredim prav, avtodom je po njeno pravi svinjak, jaz sem prelena, da bi pod tuš in na stranišče vozila otroke na camp kopalnico, pač grejo v avtodomu, zato tudi ima kopalnico. Jaz sem zlobna, ker s tem možu delam tako nagravžno delo, da mora čistiti kaseto od stranišča in podobno.

Bila sem tiho. Ko pa sem sinu pregledovala domačo nalogo, je začela, da iz otrok nikoli nič ne bo, ker jim riti odnašam. Pa samo pregledovala sem nalogo. Otroci so zelo samostojni, pomoči niti nočejo.

Moža sem večkrat prosila, naj posreduje, naj jo umiri, naj ji vendar kaj reče. Ne, svoji ljubi mamiki pa že ne. Boljše, da je žena na robu živčnega zloma, kar vpliva trudi na otroke. Znorela sem, nisem mogla več.

Če ne bi vzela otrok in se odpravila proti avtobusni postaji, proti domu, bi verjetno o nas brali v črni kroniki Novic. On si je upal ob vsem tem meni postaviti ultimat. Meni! In ne svoji mami. Tulil je za mano, da če odidem, je konec.

Še vedno ga ni domov, mi smo prišli včeraj. Poklical me ni. Vmes sem imela verjetno napade panike in tesnobe, vedno bolj se mi zdi, da je to najin konec. Toda tokrat ne morem popustiti. Delam prav? Ker meni se zdi, da ja, ne more on mene in svojih otrok postavljati po pomembnosti za svojo mamo.

Prvo so žena in otroci, potem šele vsi ostali. Je tako?

Zapis je bil objavljen na tem forumu.

Preberi še: "Začenja se mi dozdevati, da je moj brat dvojček pravi IDIOT" (ženska o NENAVADNI ponudbi)

Priporočamo tudi: "Dovolj imam. Vem, sliši se grozno, ampak ne prenesem svojega otroka" (brutalno iskren zapis mamice)