Cosmo bralke priznavajo svoje največje skrivnosti

25. 11. 2013
Deli
Cosmo bralke priznavajo svoje največje skrivnosti (foto: eric ray davidson)
eric ray davidson

Renata ne more biti zvesta, a ne razume, zakaj jo prijateljice obsojajo. Jana se že od najstniških let bori z bulimijo. Metko pa je šef zalotil s sodelavcem in jo zdaj izsiljuje.

Ne verjamem v zvestobo

"Sem hči ločenih staršev. Mama je dolga leta trpela zaradi očetove nezvestobe, nato pa eksplodirala in odšla. Babica mi je vedno namigovala, da je bil dedek precej živahen, in tudi mene je že prvi fant tako grdo prevaral, da potem kar nekaj časa nisem več verjela v ljubezen. A je spet prišla. In z njo moja prva nezvestoba.

To, da sem prvič prevarala svojega takratnega fanta, je bilo zame kot druga izguba nedolžnosti.

Ko enkrat seksaš, boš verjetno še večkrat. In ko enkrat varaš, boš verjetno še varal. Zgodilo se je na počitnicah. Fant je šel po kosilu počivat, jaz pa sem ostala sama v lokalu na plaži. Opazila sem, da se barman spogleduje z mano, in bila sem za stvar. Malo sem ga podžgala, besede so provocirale, temperatura je naraščala in že sva bila v skladišču.

Ko je bilo konec, je v meni divjal adrenalin. Takrat sem spoznala, da z lahkoto ločim ljubezen in seks. Nikoli se ne bi zapletla z njegovimi prijatelji ali znanci, si pa redno izbiram naključne ljubimce. Zaradi tega nimam slabe vesti, ker fanta nimam manj rada. Moje prijateljice vejo, kaj počnem, in me ne razumejo. A mislim, da je v njihovem nerazumevanju tudi kanček ljubosumja, da si upam tako živeti."   – Renata

Moja sovražnica hrana

"To pismo pišem tudi zato, ker bi rada opozorila bralke, da motnje hranjenja niso kaprica, ampak huda zasvojenost. Začne se nedolžno kot prvi džoint. Enako je kot takrat, ko se prvič močno napiješ. Sliši se čudno, a ti odleže.

Težave za trenutek izginejo – tista polnost, ko najprej preveč poješ, nato pa se sprazniš, te vsaj za nekaj ur izstreli v drug svet. Na začetku še nimaš zdravstvenih težav, zato pa si prepričana, da si odkrila čarobno paličico. Hrana je najprej tvoja prijateljica.

Sovražnica postane šele pozneje, saj ti napolni vse prazne kotičke tvojega življenja. Bulimije se nikoli čisto ne znebiš, saj nikoli, tudi če ne bruhaš, ne moreš več normalno jesti. Vsem dekletom, ki to trenutno jemljejo kot šport ali hitro dieto, zato polagam na srce, naj si nemudoma poiščejo pomoč. Sama namreč sploh nisem vedela, kdaj sem prestopila nevarno črto zasvojenosti ..."   – Jana

Nevarna razmerja

"Delam, kar imam rada, in zjutraj sploh nimam občutka, da se zame začenja delovni dan. Šef me je vedno rahlo občudujoče gledal, a tega sem navajena, ker sem lepa. Vem, da se je razmerjem na delovnem mestu bolje izogibati, ker bi lahko na več načinov vplivala na tvojo kariero in klimo na delovnem mestu, a eno je teorija, drugo pa praksa.

Ko smo dobili novega sodelavca, ki je za nameček še moj pomočnik, sem v trenutku vedela, da sem spoznala moškega svojega življenja. Delala sva pri projektu, ki nama je pobral ves prosti čas, in tako sva v službi ostajala dolge popoldneve. Nekega dne pa sem na svojih ramenih začutila njegove roke.

Po dolgem dnevu me je močno bolel vrat in tisti dotik je bil tako sproščujoč ... Sledil mu je poljub in vse drugo. Malo me je skrbelo, ali bodo v službi opazili, da se ljubiva, a moja sreča je kmalu zasenčila vse pomisleke. Delo ni trpelo in midva sva z veseljem ostajala v službi do večera. Nekega dne pa naju je zalotil moj šef.

Nič ni rekel, samo zaprl je vrata moje pisarne. Pričakovala sem, da me bo poklical na zagovor, a nič, je pa določil, da ga bom spremljala na nekajdnevno pot v tujino. Po tisti konferenci smo imeli slavnostno večerjo in nato zabavo. Ker sva bila daleč od doma, se je opogumil in mi priznal, da ni ravnodušen do mene. Ker sem ga zavrnila, je moje življenje spremenil v pekel. Odpustil je moškega, ki ga ljubim, in mu tako nakopal hude težave. Ta moški ni več isti moški, mene pa krivi za svojo nesrečo."   – Metka

Pripravila in uredila: Tina Torelli

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc