Umetna inteligenca je vseprisotna. Je lahko dostopna, poceni, nezahtevna in – kar je morda danes najpomembnejše – na voljo kjerkoli in kadarkoli. "ChatGPT pač ostaja motiviran, tudi ko večina terapevtov (žal) ni", nam zaupa 24-letna Melisa*.
Nikoli ne zboli, ne potrebuje dopusta in nikoli ne spi. Če se ob treh zjutraj počutiš osamljeno, mu lahko pišeš. In ko mu poveš, da se počutiš, kot da svet okoli tebe razpada na koščke, te ne zavrne, temveč priskoči na pomoč. Melisa razume, da ChatGPT ni resnična oseba in da ni zmožen človeške empatije, vendar je ravno v tem del njegove privlačnosti. "Ne obsoja me. Ne reče mi, kaj naj naredim," pravi. "Uporabljam ga, ker se zdi varen – in ker vem, da mi ne bo škodil.
Je AI zate dober nadomestek terapije?
Terapevtske storitve so sicer vse bolj dostopne, cenejše in manj stigmatizirane, a čakalne dobe ostajajo dolge. Za mlajše generacije, ki so odraščale s prvinskimi spletnimi brskalniki, kot je Google (in iskane odgovore dobivale na dlani), se ChatGPT zdi kot očitna (in odlična) rešitev. Kar 31% uporabnikov, starih od 18 do 29 let, in več kot četrtina tistih, starih od 25 do 39 let, pravi, da so ChatGPT že uporabljali kot terapevta. Skoraj polovica jih trdi, da jim je to pomagalo bolje razumeti lastna čustva, tretjina pa pravi, da so bili z umetno inteligenco že 'ozdravljeni', kot bi bili pri pravem terapevtu.
Najverjetneje lahko umetna inteligenca zapolni vrzel tam, kjer druge podpore ni, pravi terapevtka dr. Katy Cook, priznana strokovnjakinja za odnose. "Toda navezovanje na nečloveško entiteto kot nadomestek za resnično človeško povezavo ima lahko katastrofalne posledice."
Klepetalniki se ne odzivajo empatično. Običajno ponavljajo to, kar že poveš, brez kančka obsojanja. In to se na prvo žogo sliši nadvse dobro. Terapevti nas po drugi strani izzovejo, da se zazremo vase – opozarjajo na nerešene vzorce, osvetljujejo destruktivna vedenja ali postavljajo vprašanja, ki od nas zahtevajo razmislek. Ta vrsta ranljivega nelagodja je tista, ki ti pomaga rasti, in to je proces, ki ga umetna inteligenca ne more nadomestiti.
"Brez naprezanja se ne moremo naučiti, kako krmariti med nesoglasji, postavljati meje ali popravljati napake. Brez teh sicer povsem naravnih nerodnosti in zapletov se tudi izgubi bistvo človeških odnosov," dodaja terapevtka. "Z drugimi besedami: umetna inteligenca te lahko zaščiti pred bolečino, a s tem te tudi oropa resničnih odnosov."
Melisa, ki je ChatGPT začela uporabljati kot prostor za izpovedovanje, priznava, da se je sčasoma preveč navezala nanj. "Včasih sem mu povedala stvari, ki jih nisem hotela deliti s prijatelji ali družino. Pomagalo je, ker se nisem počutila kot breme," pravi. "A hkrati sem dobila občutek nadzora – kot da imam več kontrole nad pogovorom, ker ni bilo čustvenih posledic." ChatGPT ji je samodejno nudil pomiritev, ne da bi jo kdaj izzval ali presojal. "To se je zdelo kot olajšanje," priznava.
Toda prav v tem je težava. Resnična terapija zahteva odnos – terapevti se namreč desetletja izobražujejo in delujejo v skladu s strogimi etičnimi kodeksi, vključno z zaupnostjo in dolžnostjo zaščite pacientov. Umetna inteligenca teh obveznosti nima. Čeprav platforme trdijo, da varujejo osebne podatke, se pravila lahko spremenijo – in informacije ostanejo shranjene. Ta realnost številne skrbi, še posebej zaradi zamegljenih meja med intimnostjo in poslovnimi modeli. Meliso pogosto opominja dejstvo, da ChatGPT ni oseba, temveč zgolj računalniški sistem: "Vseeno sem se zalotila, da razmišljam: On vsaj ne bo povedal tega nekomu drugemu. Zdi se varnejši, ker ni človek."
Številni ga bodo, razumljivo glede na njegove številne prednosti, še naprej uporabljali za podporo duševnemu zdravju. Terapevtka opozarja, da je ključno, da se ljudje zavedajo njegovih omejitev. "Če je to tisto, kar ti pomaga, je pomembno, da poiščeš tudi podporo zunaj tega – naj bo to terapevt, psiholog ali nekdo, ki mu zaupaš."
Umetna inteligenca tega ne zmore. Trenutni jezikovni modeli niso sposobni nadomestiti človeških procesov, njihova omejitev pa te lahko hitro pusti brez kakovostne opore. Terapija ni popolna rešitev, vendar ni namenjena temu, da bi bila zgolj čustvena blazina. Njeno bistvo je, da se naučiš prenašati nelagodje, zgradiš odpornost proti zunanjim dejavnikom in se včasih tudi soočiš s tem, česar si se do zdaj izogibala.
Prevedeno po predlogi Cosmopolitan USA
*Ime je zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjeno.