Bivši v škatli

Tista njegova stara flanelasta srajca, v kateri tako rada spiš. In škatla, polna ljubezenskih pisem. Obesek ogrlice s srcem, pri katerem se je zlomila verižica, ko si jo simbolično strgala z vratu …

Vsaka ženska ima drugačen inventar stvari, ki jih je nakopičila zaradi nostalgije, ogromno pa je takih, ki hranijo spominke iz preteklih zvez. Mag. Andrej Trampuž, univ. dipl. psih., partnerski Imago terapevt ter direktor Centra za kakovost odnosov, ter njegova partnerica in sodelavka Maja Trampuž, Imago edukatorka in svetovalka v Centru za kakovost odnosov, pravita:

''Stvari od bivših so velikokrat nostalgija, spomini in hrepenenje po lepih trenutkih iz preteklosti, sanje o tem, kakšen bi odnos lahko bil, vzroki za to, da stvari obdržimo. Torej največkrat zato, ker smo nekako vezani na njih, včasih pa nam je lahko kakšen predmet tudi preprosto všeč.''

Na zmenek s sliko bivšega v denarnici?

Pa je zdravo hraniti spominke na bivšega? Ti lahko shranjevanje njegovih stvari preprečuje, da greš naprej? Psihologa in terapevta Maja in Andrej pravita, da bi morala stvari odvreči, kadar te vračajo v preteklost, ki je minila, oziroma kadar to moti sedanjega partnerja.

''Pogosto nam to lahko pomaga, da se poslovimo od preteklosti, kar je zelo pomembno, če hočemo v življenju narediti nove korake naprej. Velikokrat se izkaže, da se ljudje, ki zlepa ne spoznajo novega partnerja ali pa se mu težko odprejo, še niso poslovili od bivšega partnerja.''

Psihologa in terapevta Trampuž svetujeta, da vse predmete, še posebno pa fotografije, popolnoma odstrani, če so spomini ob njih zelo boleči, in dodajata:

''Včasih je to dobro narediti tudi, če takih občutkov nimamo, preprosto zato, da opravimo s preteklostjo in se ne vračamo vanjo prek asociacij, povezanih s temi predmeti. Tudi oblačila in obutev zamenjamo, ker se potem počutimo bolj sveže. S temi predmeti je enako. Če nam je to težko storiti, je lahko prvi korak, da jih pospravimo nekam, kjer se z njimi ne srečujemo.''

Lahko si na primer postaviš skrajni rok, do katerega se lahko oklepaš preteklosti. Pomaga ti lahko npr. močno žalovati en vikend in potem vse pospraviti v škatlo, to pa v omaro. Po določenem času (tednih, mesecih, vendar ne več kot letu) jo privleci ven, in če tako čutiš, joči. Potem pa je najbolje, da jo odvržeš. Ko boš vrgla škatlo z bivšim stran, je to lahko signal, da je prišel tvoj čas, da greš končno lahko naprej.

Kar pomisli: Če boš še vedno nosila sliko bivšega v denarnici, morda novi sploh ne bo stopil v tvoje življenje … ker zanj pač ne bo prostora. Če pa se bo vseeno pojavil kot dober angelček, le pomisli, kako se bo počutil, ko bo zagledal v denarnici, ko boš hotela plačati sladoled, tebe v objemu bivšega … Bo res še kdaj hotel iti s tabo na sladoled?

Boš vrgla tudi spomine v smetnjak?!

Ne boj se, da bi skupaj z njegovimi stvarmi odvrgla tudi del svojega življenja. Terapevta Trampuž pravita:

''Tega življenja tako ali tako ni več! Iluzija je, da predmeti ohranjajo nekaj, kar je bilo. Predmeti le prikličejo spomin na preteklost, ki pa nam lahko preprečuje živeti v sedanjem trenutku. Za spomine in osebe iz preteklosti lahko naredimo prostor znotraj sebe, a pomembno je, da živimo v tem trenutku. Le tako lahko izkoristimo vse potenciale, ki nam jih življenje ponuja.''

Diamanti uhani in perilo La Perla v smetnjaku?!

Nekateri spomini pa so vendar preveč dragoceni (ali dragi!), da bi se ločila od njih. Ali je za tvoje čustveno okrevanje res usodno, da še vedno nosiš Chanelovo denarnico, ki si jo dobila za prejšnji rojstni dan? Ali da se ne moreš ločiti od svojih diamantnih uhanov, podarjenih za tretjo obletnico, za katere meniš, da ti prinašajo srečo? Terapevta Trampuž opozarjata, da sreče v resnici ne prinašajo stvari, ki jih dobimo od drugih.

''Srečo prinaša naša sposobnost, da živimo v sedanjem trenutku, da se v tem trenutku izrazimo v polnosti, da občutimo povezanost z drugimi in seboj. Če se s podarjeno stvarjo počutimo dobro, ni nič narobe s tem, da jo imamo. A glede na to, da smo se z bivšim razšli verjetno zato, ker nam skupno življenje ni prinašalo izpolnitve oziroma je bilo celo boleče, je zelo verjetno, da bomo ob takšnem predmetu začutili tudi nekaj bolečine. In tej se ni smiselno izpostavljati. Če se nam zdi, da smo srečni ob stvareh, ki nam jih je podaril bivši partner, je dobro raziskati svoj odnos do njega in svojo morebitno ujetost v preteklo razmerje.''

Kakorkoli, nič ni narobe, če boš obdržala nekaj njegovih stvari. Če ti je tvoj umetniško navdihnjeni bivši narisal sliko, ki se noro lepo poda v tvoje stanovanje, jo obdrži. A le če iskreno čutiš, da te ne obremenjuje in ne moti tudi tvojega zdajšnjega partnerja, opozarjata Trampuževa ter dodajata:

''Če tak predmet ne vpliva na odnos z zdajšnjim partnerjem in če ga to ne moti, ni s tem nič narobe. Pomembno pa je, da vemo, zakaj predmet obdržimo.''

Preženi zle duhove preteklosti

Nikakor pa ne obdrži stvari, ki te delajo žalostno. Če hraniš kakšno pismo ali fotografijo kot spominček, ki pomeni tvojo preteklost, ni nič narobe, prav tako, če še vedno nosiš podarjeno stvar ali nakit, ki jih imaš še vedno rada.

Če pa še vedno čutiš nekaj do bivšega in ne moreš spustiti (ali nehati ovohavati) njegove stare majice, je to nespametno in lahko odvrne ali razjezi novega partnerja in te tako morda ovira pri tem, da bi našla novo in srečno zvezo. Če je tako, moraš premisliti o možnosti pregona zlih duhov preteklih stvari iz svojega življenja za vedno. Nostalgija je lepa reč, vendar pravi ljubezni tukaj in zdaj ne sega niti do pet.

Pravila zarok

Nekateri menijo, da bi morala zaročencu, ko sta se razšla, vedno ponuditi, da mu vrneš zaročni prstan, in da je potem od njega odvisno, ali ga bo vzel nazaj ali ne. Naša svetovalca Maja in Andrej pravita o tem svetlikajočem se obročku takole:

''To je sicer morda lahko tudi stvar dogovora z bivšim partnerjem, osebno pa verjameva, da je darilo, ki ga nekomu damo, njegova last, s katerim lahko razpolaga, kot želi. To velja tudi za zaročni prstan. A če smo mi lastnik zaročnega prstana, je dobro iskreno razmisliti, ali v resnici pridobimo kaj, če ta prstan obdržimo, shranimo ali celo nosimo, in kakšni so naši resnični občutki ob tem.«

In kaj je naredila prijateljica naše sodelavke? Ko se ji je nabralo že pet zaročnih prstanov, se je odločila, da si da narediti iz njih nekaj dragocenega, česar si sicer ne bi mogla nikoli privoščiti. Šla je k zlatarju, katerega mojstrovine je že dolgo časa občudovala, in si dala narediti čudovit nov prstan! Reciklaža je pač v modi.

In prstani po ločitvi …

Verjetno je to ena prvih stvari, ki jih ločenci dajo s prsta v škatlo … Največkrat skupaj s poročnimi slikami. In kaj o tovrstnih 'spominih' pravita Andrej in Maja?

''Pomembno je, da vemo, da ko stopamo v novo življenjsko obdobje oziroma novo zvezo, nima smisla vanjo vnašati starih stvari. Hrepenenje po stvareh iz preteklega odnosa velikokrat pomeni, da ne znamo prebuditi istih vrlin v novi situaciji. A se je vredno potruditi. Prstan je le simbol, zato je dobro najti nov simbol za to, kar se dogaja v tem trenutku.''

Predmeti so le predmeti

''Pomembno je, da se zavedamo, da so predmeti le predmeti in da je simbolika, ki jim jo pripisujemo, odvisna od nas. Če poistovetimo neko stvar ali celo osebo s sabo oziroma z našim življenjem, se s tem omejimo in izgubimo polno svobodo sedanjega trenutka. Z vidika partnerskega odnosa pa je najprej vredno stopiti na pot zavestnega raziskovanja in spoznavanja zakonitosti, znanja ter veščin, ki nam pomagajo zgraditi takšen odnos, kakršnega si zares želimo in v katerem želimo tudi ostati. S tem nam o razhodu in stvareh, povezanih z njim, ne bo treba razmišljati.''

Ex Parti

''Če ti je stvari težko vreči stran – npr. zlatnino ali zgoščenke ali spominke iz potovanj, pa ti gredo vseeno na živce, s prijateljicami naredi 'ex parti'. To je ful žur, kjer se smejite svojim bivšim tipom z zavihanimi kavbojkami, pankovsko frizuro in na sfriziranem avtomatiku (osemdeseta), pa traparijam, ki ste jih z njimi počele v devetdesetih (hvala bogu za zdravo pamet) in vsem 'ex zarokam' še ne dolgo tega. Potem naredite zamenjavo ali srečelov 'ex stvari'. Tako boste imele dovolj 'štofa' za pripravo dekliščin. Hej, mogoče dobiš zlat prstan, kot si si ga želela, zagotovo pa boste na koncu najbolj hvaležne predvsem svojim sedanjim,'' svetuje sodelavka Nika.

Spominki bivših cosmo tipčkov

Ustvarjalke Cosma in nekaj naših bralk smo odprle srca (oz. škatle spominkov) in zaupale nekaj podrobnosti o tem, kaj smo storile s stvarmi, ki so nam jih podarili bivši. Celo nostalgično škatlo 'bivših cosmo fantov' smo sestavile …

Tina T.

Z bivšim sva se tako prijateljsko razšla, da ga nisem nikoli pospravila v škatlo, nasprotno, stvari, ki mi jih je podaril, v meni vzbujajo zgolj lepe občutke. Sploh pa nisem nora, da bi pospravila v škatlo spodnje perilo La Perla ali pa fantastične čeveljčke Marc Jacobs!!!

Moj bivši je bil namreč najbolj radodaren moški na svetu, zato bi, če bi se hotela znebiti njegovih stvari, ostala brez polovice premoženja! In kar je bistveno: bivši mi je zapustil dve mački, ki ju ne morem pospraviti v škatlo! Ko sem bila mlajša, sem besno zažigala ljubezenska pisma in skupne fotografije, zdaj pa mislim, da zadostuje, da jih ne prebiram/gledam vsak dan.

Petra A.

Kakšen mesec ali dva, preden sem se preselila v svoje stanovanje, me je prijelo, da sem naredila 'totalno čistko' – odvrgla in zažgala sem vse stvari in slike od svojih bivših (ki sem jih prej čuvala po škatlah) ter bolj žalostnih obdobij svojega življenja.

In zdaj, če pomislim za nazaj, sem (tako trdi feng šui) res naredila prostor novemu – čez tri mesece sem namreč dobila zaročni prstan, čez točno tri pa še poročnega.

Tina D.

Imela sem kaki dve škatli, ki sta imeli kmalu po koncu obeh zvez še posebno mesto, med selitvami pa sta se nekam založili. Verjamem, da nekje še sta, mogoče na zaprašenem podstrešju mojih staršev – enkrat ju bom zagotovo našla in me bodo drobnarije, ki so v njih, popeljale leta in leta nazaj. Spominjam se, da mi je prvi fant podaril pesmi Simona Jenka in svileno rutko, eden od zadnjih, ki je bil od daleč, pa mi je poslal plišastega medvedka, s katerim se zdaj igrajo moji otroci.

Ta medvedek je pred nekaj leti skupaj s sinom celo nastopil v televizijski reklami. Mislim, da moj dragi sploh ne ve, kakšna je njegova zgodovina – zanj je to pač otroška igrača. Našla sem tudi pesem, ki mi jo je napisal eden od fantov, s katerim sem šla mogoče na dva zmenka. Pesem je bila kriva najmanj za to, da sta bila zmenka dva, in ne samo en, za poroko pa ni bila dovolj. Čeprav je lepa in danes kar ne morem verjeti, da so mi fantje kar tako pisali pesmi.

Večinoma imam na svoje bivše fante lepe spomine – vedno lepše pravzaprav, saj se mi zdi, da se z leti vse slabo pozabi. Tako kot medvedek nekatera njihova darila kar živijo z nami. Ne zdi se mi nujno, da te stvari vržeš stran, naj ostanejo za spomin. Kaj storiti s tovrstno prtljago, nisem nikoli razmišljala. Obredno sem spomine pospravila v škatlo, spomin nanjo pa je z leti počasi bledel. Kljub temu pa se starih časov rada spomnim.

Petra C.

Skupaj sva bila 15 let in po dolgih letih skupnega življenja je težko ločiti svoje stvari od njegovih … Ko je šel, sem mu le rekla, naj odnese svoja oblačila.

Nika

Ostalo mi je le še nekaj predmetov, ki pa nimajo nobene sentimentalne vrednosti, še manj denarne – obdržala sem jih iz praktičnih razlogov, ker so čisto uporabni in unikatni.

Le kje še dobiš plišastega kakaduja s sedemkrat 'prepirsanim' ušesom (hčeri je to seveda ena izmed najbolj zanimivih igrač) in skodelico z napisom ''Piješ mi krv na slamku'' – je sploh treba razlagati, kako 'relaksacijska' je ob dnevih, ko ti gre rahlo na živce tudi sedanji?

Manca

Pri meni so bili bivši toliko časa nazaj, da se mi zdi, kot bi bilo to v prejšnjem življenju. Morda imam kaj, pa je že tako vgrajeno v moje življenje, da je izgubilo status 'nekaj od bivšega' Imam recimo lončnico, ki sem jo dobila za rojstni dan sicer že po tem, ko se je zveza končala. Rožica lepo raste, ko jo pogledam, pa je to samo še ena od mojih stvari, in ne nekaj, kar bi me v prvi vrsti spominjalo na bivšega.

Anja

Polovico verižice srčka sem vrnila njemu, ker sem želela, da je vsaj eno srce celo, druge stvari pa sem pospravila v staro babičino škatlo za šivanje in pospravila na podstrešno v hišo mojih staršev, kjer so ostali tudi spomini.

Mojca

Pred 13 leti sem se razšla z bivšim in nameravala sem zavreči tudi plišastega medvedka, ki mi ga je podaril za valentinovo. Da ga ne vržem v smeti, sem ga dala kužku, da ga ima za igračo. Moj skrbni in prijazni kuža pa medvedka že več kot 12 let prenaša v ustih in medvedek je še vedno skoraj tako lepo ohranjen, kot pred dolgimi leti, ko sem ga dobila za darilo.

V boljše roke/usta ga očitno ne bi mogla dati, saj ima medvedek presenetljivo dolgo življenje. Svojega bivšega pa sem v vsem tem času tudi že povsem prebolela in pogled na medvedka prav nič ne boli. Od istega bivšega fanta imam tudi majico, ki je edina v moji omari, ki je dovolj velika za mojega zdajšnjega postavnega fanta. Nekajkrat je imel sicer razne pripombe, vendar vedno znova pridejo trenutki, ko mu ta majica pride še kako prav.

Petra Arula

Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo mag. Andreju Trampužu, univ. dipl. psih., partnerskemu Imago terapevtu in direktorju Centra za kakovost odnosov, ter Maji Trampuž, Imago edukatorici in svetovalki v Centru za kakovost odnosov (www.odnosi.com).

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ