"Bil je razburjen in jezen in niti približno se mi ni sanjalo, česa je zmožen ..."

”Uspelo se mi je postaviti na noge, moje hlače so bile prepojene s krvjo, saj me je na več mestih večkrat zabodel z nožem. Ureznina na nogi je bila še posebno skrb zbujajoča in kot zdravnica sem vedela, da si moram z rokama pritisniti na rano, da zaustavim krvavitev. Bila sem prepričana, da bom izkrvavela do smrti, takrat pa sem začutila, da name zliva bencin.

V sebi sem že sprejela dejstvo, da bom najverjetneje še tisti dan umrla, a takrat je vonj bencina v meni vzbudil grozovito misel. Živo me bo zažgal, in ko me najdejo, me nihče več ne bo prepoznal, niti družina in najbližji prijatelji.”

Šest tednov prej

Avgusta 2016 sem zaradi nove službe zamenjala mesto. Po poklicu sem ginekologinja in porodničarka in dobila sem delo v bolnišnici. Bila sem daleč od družine, osamljena in prebolevala sem zadnjo ponesrečeno zvezo. Aplikacija za zmenke se mi je zdela dober način, da začnem spoznavati nove ljudi. Šla sem že na nekaj zmenkov z različnimi osebami, ko sem naletela na Paulov profil.

V njegovem opisu je pisalo, da ima rad dogodivščine in da je nekaj časa preživel v Ameriki, kjer sem tudi sama odraščala do 15. leta. Na fotografijah je deloval privlačen, bil je v poznih tridesetih, kar mi je ustrezalo, saj sem iskala nekoga malo starejšega. Začela sva si dopisovati, živel je skoraj pet ur stran, zato sva zvezo vzpostavila prek telefonskih klicev. Veliko sva se pogovarjala in dopisovala in deloval je čisto normalen.

Ne dolgo po tistem, ko sva vzpostavila stik, je priletel do mene na najin prvi zmenek.

Rezerviral nama je večerjo v tapas restavraciji. Bilo je zabavno klepetati v živo in všeč mi je bila njegova pozornost, ki mi jo je namenjal. Imel je rezervirano hotelsko sobo in po večerji se je sam odpravil tja, jaz pa nazaj domov. Naslednje jutro sva se dobila na zajtrku, ki mu je sledil sprehod. Bilo je očitno, da sem mu všeč in da se zanima zame. Bila sem vesela, saj je kazalo, da me ne glede na vse le čaka lepa prihodnost.

Čeprav je imel veliko pozitivnih plati, sem začutila, da je v čustvovanju izjemno intenziven. Mislim, da je bila to prva stvar, ki me je odvrnila od njega. Že po prvem mesecu je bil zaljubljen vame, medtem ko mene še zdaleč ni prijelo. Nisem ga želela prizadeti in se potuhniti, zato sem mu ponudila prijateljstvo.

Druga priložnost

Ob njegovi neverjetni užaljenosti sem se počutila grozno. Nekaj v meni me je sicer opozarjalo na morebitno nevarnost, vendar je bila vsaka njegova poteza pravilno izpeljana in nemogoče je bilo spregledati njegov trud, da bi nama uspelo. Pomislila sem, da sem sama kriva, da bežim pred novo zvezo zato, ker me je strah ponovnega razočaranja.

Prav zato sem se vdala in nama dala novo priložnost. A takrat se je izrazilo njegovo obsesivno obnašanje. Nad mano je začel izvajati nadzor in me zasledovati. Tokrat sem ga jasno odrinila od sebe in mu prepovedala kakršenkoli stik.

Bila je nedelja zvečer, 30. oktobra, po večerji z družino sem se vračala domov in doživela šok, ko sem ga zagledala pred svojo hišo. Prestrašila sem se, on pa je želel le, da mu vrnem nekaj njegovih stvari, ki so ostale pri meni. Na hitro sem mu jih nagrabila in mu prepovedala ponovne obiske.

Takoj zatem so začela prihajati grozilna sporočila.

Napisal mi je, da v hiši nisem več varna in da niti sam ne ve, česa vsega je zmožen.

Povedal mi je tudi, da je ukradel ključe, in res je v omarici manjkal rezervni set. Prestrašena sem stekla do sosedov, s katerimi si do takrat nismo izmenjali več kot nekaj hitrih pozdravov. Kljub temu so me sprejeli v hišo, kjer sem počakala na policijo. Še isto noč sem vložila nalog o prepovedi približevanja in se zatekla k družinskim prijateljem.

Naslednji dan sem se še vedno prestrašena vrnila na delo. Imela sem slab občutek, vendar sem sama sebe mirila, da bo še vse vredu, gotovo je že izvedel za prepoved približevanja, kar ga bo zagotovo zadržalo stran od mene.

V četrtek sem se morala vrniti v hišo, da bi nahranila mačko in vzela nekaj dodatnih oblek. Načrtovala sem, da bi se med dnevom le na hitro ustavila ter se nato vrnila nazaj k družinskim prijateljem. Ko sem vstopila, sem si prižgala televizijo in si pripravila večerjo. Rekla sem si, da si nikakor ne smem dovoliti, da me strah ohromi, saj sem vendar v lastni hiši! Takrat je bila ključavnica na vratih, od katere je imel ključe, že zamenjana.

Vstopila sem v spalnico, ko je Paul skočil iz omare.

Zakričala sem, preden me je zgrabil in mi z roko zamašil usta.

Pogledal me je v oči in rekel, da je vse, kar si želi, le pogovor. ”Če boš tiho, se ti ne bo zgodilo nič hudega.”

Iz oči mu je odseval pogled blazneža in v hlačah je imel zataknjen nož. Ukazal mi je, naj se usedem na posteljo in me začel zasliševati, kje sem bila, saj je vedel, da je bila hiša prejšnje dni prazna.

Odgovorila sem mu, da sem delala, nakar je odgovoril, da me je iskal tudi v bolnišnici in me tam ni našel. Pomislila sem, da si lahko kupim nekaj časa, če me spusti na stranišče, kar mi je sicer dovolil, a so bila vrata ves čas odprta. Čeprav sem imela telefon pri sebi, me je bilo preveč strah, da bi ga uporabila, saj bi me zagotovo ujel, in to bi bil moj konec.

Kmalu mi je postalo jasno, da me sam od sebe ne bo pustil oditi.

Bil je razburjen in jezen in niti približno se mi ni sanjalo, česa je zmožen.

Ne morem čakati na to, da vidim, kaj mi bo naredil, moram zbežati, čeprav na begu umrem, sem pomislila. Zapodila sem se k vratom, a me je prehitel. Zgrabil me je in po nekaj sekundah sem videla teči kri.

Vbodov takrat niti čutila nisem. Padla sem na tla in pritiskala na rane, da bi zaustavila krvavitve. Nato mi je po glavi zlil bencin, kar me je nazadnje tudi rešilo. Zaradi spolzkosti sem se mu lahko izvila iz rok in stekla ven. Na vhodu je stal sosed, ki je, potem ko je slišal krik, stekel v avto po železno palico, da bi mi priskočil na pomoč. Dala sem mu navodila, kako naj mi oskrbi rane, potem pa se zrušila na tla.

(Po policijskem poročilu naj bi Paul medtem zbežal iz hiše in se s svojim avtom odpeljal v 150 kilometrov oddaljeno mesto. Tam so ga policisti ujeli in ga potem, ko jim je grozil z nožem, ustrelili.)

Okrevanje

Telesno si še nisem popolnoma opomogla. Brazgotine še niso povsem zaceljene in mi včasih še povzročajo bolečine.

Zabodel me je kar enajstkrat – šestkrat v noge, v stegno, hrbet in trikrat v roko. Kar se mentalnega okrevanja tiče, pridejo boljši in tisti slabši dnevi.

Družina in prijatelji so mi ves čas v izjemno oporo. Pri mentalnem okrevanju mi je pomagala tudi sama vrnitev na delo, velike zasluge pa gredo predvsem terapevtskemu delu. Kljub temu še vedno bijem bitko z nočnimi morami.

Sanjam o tem, kako bežim iz hiše in ni nikogar zunaj, ki bi mi pomagal. Ko pride noč, me še vedno preganja.

Vedela sem, da se bom morala s travmo nasilja, ki sem jo izkusila na lastni koži, spoprijeti. Septembra sem se zato skupaj z bratom in očetom podala na 65 kilometrov dolgo romarsko pot Larapinta v Avstraliji, ki je bila zame nekakšno naravno duhovno zdravljenje.

Danes o tej izkušnji razmišljam kot o nečem, kar se je moralo zgoditi. Kar se mi je zgodilo, bi me lahko ubilo, vendar me ni, zato želim od tega odnesti le najboljše.

Če si v neposredni nevarnosti, pokliči na pomoč policijo na 113. Za pomoč in svetovanje se lahko obrneš na SOS-telefon 080 11 55.

Kako ukrepati v primeru nevarnosti?

● Če ne želiš, da te preseneti nekje na poti, se izogibaj rutine in redno menjaj poti, po katerih se dnevno giblješ.

● Šefu oziroma varnosti službi sporoči za prepoved približevanja in se s tem zavaruj na delovnem mestu.

● Imej pripravljeno torbo z osebnim dokumentom, nekaj gotovine in osnovnimi potrebščinami, ki bi jih potrebovala v primeru pobega.

● Če je dovolj varno, si beleži datume napadov. Evidenca ti lahko pomaga do hitrejšega postopka pri uveljavljanju prepovedi približevanja.

● Izbriši svoj profil na družabnih omrežjih ali ga vsaj nastavi na zasebno.

● Računalničarja prosi, da pregleda tvoj računalnik v primeru, da imaš naložene tako imenovane vohunske programe

Besedilo: Harriet Mccready, prevod: Nina Vidrih

Preberi še: Z možem sva eno leto seksala vsak dan in zgodilo se je TO!

Priporočamo tudi: “Že 12 let sem poročena s spolnim obsedencem!" (Kako prepoznamo odvisnost od spolnosti?)

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi