Ljudje, ki niso sposobni pokazati čustev in so hladni kot najbolj debel led, najverjetneje trpijo za sindromom, ki se mu strokovno reče aleksitimija.
Aleksitimija označuje posameznika, ki ne zna in ni sposoben prepoznati čustva ne pri sebi in ne pri drugih ljudeh, z dvema besedama povedano: nezmožen čutenja.
To ni bolezen ali psihična motnja, jo pa pogosto povezujejo z boleznimi, kot sta avtizem in depresija.
Zdravniki trdijo, da ima aleksitimijo manj kot deset odstotkov populacije, kar pa je še vedno kar zajetna številka.
Čustva pod ledom!
In kaj, če te življenje pripelje v situacijo, ko je takšen tvoj partner?
Partner, ki prepozna čustva in jih čuti, slej ko prej ne zmore več sam vlagati v odnos vsega čustvenega naboja, s katerim bi lahko zalagal še drugega partnerja, ki se očitno sooča z aleksitimijo.
Dejstvo je, da sta oba žalostna, razočarana in ju takšen razkorak v občutenju in izkazovanju čustev zelo boli, a ne zmoreta iz svoje kože. Zanju je bila kar nekako tolažilna strokovna pojasnitev, da ima eden od njiju lahko aleksitimijo, ki pa je zdravniki žal ne morejo stoodstotno potrditi. A vseeno je lažje odgovornost za neuspeli odnos preložiti na diagnozo kot pa na soočanje z neznanim.
Vzrok je neznan
Vzroke za aleksitimijo lahko iščemo v nezdravih in neurejenih družinskih razmerah, ki jim je otrok izpostavljen v otroštvu in se nato posledično kažejo kot težave s čustvovanjem v odrasli dobi.
Nekateri medicinski strokovnjaki trdijo, da je vzrok za nastanek te diagnoze v slabši povezavi med možganskima poloblama, drugi iščejo vzroke v disfunkcionalnem otroštvu, najverjetneje pa kombinacija vseh teh dejavnikov povzroči, da posameznik na čustvenem področju ne deluje, čeprav je lahko uspešen na vseh drugih področjih, kot je na primer poslovna sfera.
Kako prepoznati aleksitimijo?
Posameznik ima večje ali manjše težave pri prepoznavanju in govorjenju o čustvih (no, običajno naj bi bili moški tisti, ki so bili skozi tisočletja vzgojeni tako, da rajši ne bi govorili o čustvih, a to nikakor še ni aleksitimija), nima velike in bogate domišljije, ni sposoben fantaziranja in ustvarjanja, zelo težko loči med telesnimi reakcijami in samimi čustvi, ki so s tem povezana, ter rajši poudarja zunanje dogajanje kot pa tisto, kar sam doživlja.
Vse zgoraj navedeno slej ko prej privede do velikih težav v partnerskem odnosu.
Pa pomoč?
Prizadetemu posamezniku je težko pomagati, dokler sam ne ozavesti, da odnos brez ustreznega obravnavanja čustev ne bo kvaliteten.
Melita Kuhar Pucko, socialna pedagoginja, zato predlaga, da človek najprej poskusi svoja čustva artikulirati, jih prepoznati in sprejeti, enako pa sprejeti tudi odziv drugih na njihovo čustvovanje. Naklonjenost in razumevanje delata čudeže.
Več o tem na portalu Svetovalnica.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc