Nezvestoba ostaja ena najbolj bolečih izkušenj v partnerskih odnosih, še posebej zato, ker pogosto pride skupaj z izgovori, ki naj bi omilili posledice. Ko se pojavi sum in ga potrdi resnica, se številni znajdejo v vrtincu vprašanj, dvomov in razočaranja. Strokovnjaki za odnose opozarjajo, da imajo prevaranti pogosto presenetljivo podoben način opravičevanja. In prav v teh besedah se skriva pomemben signal.
Ena najpogostejših fraz, ki jo izrečejo, je: "Nič mi ni pomenilo." Na prvi pogled deluje kot poskus pomiritve, a v resnici odpira še globlje vprašanje: koliko potem pomeni sam odnos, če ga je mogoče ogroziti zaradi nečesa, kar naj bi bilo brez pomena. S tem izgovorom pogosto zmanjšujejo težo svojega dejanja, ne da bi prevzeli resnično odgovornost.
Sledi obljuba: "Nikoli več se ne bo ponovilo." Besede, ki jih mnogi želijo slišati, a jih strokovnjaki pogosto postavljajo pod vprašaj. Če je nekdo že enkrat prestopil mejo, obstaja realna možnost, da jo bo ponovno; morda le bolj previdno. Zaupanje, ko je enkrat načeto, zahteva več kot le obljube.
Pogost je tudi stavek "Žal mi je", ki pa po mnenju strokovnjakov pogosto pomeni predvsem obžalovanje zaradi razkritja, ne pa nujno zaradi samega dejanja. Če bi bila prisotna resnična empatija, do izdaje morda sploh ne bi prišlo. Besede brez dejanj tako hitro izgubijo svojo težo.
Med bolj manipulativnimi izgovori izstopa "Ti si me prisilila v to". Gre za prelaganje odgovornosti na partnerja, ki naj bi bil kriv za nezvestobo. A dejstvo ostaja, da je odločitev za prevaro vedno osebna izbira in ne posledica vedenja drugega. Takšna izjava pogosto razkriva nezrelost in pomanjkanje odgovornosti.
Nekateri posežejo tudi po opravičilu v obliki osebne stiske: "Bil sem v depresiji." Čeprav so duševne težave resne in zahtevajo razumevanje, strokovnjaki opozarjajo, da nezvestoba ni rešitev zanje. Tak izgovor lahko nakazuje, kako se posameznik spopada s težavami in ali jih v prihodnje sploh zna reševati na zdrav način.
Nenazadnje pa se pogosto pojavi še stavek "Naveličal sem se tvojega nenehnega prigovarjanja." Tudi tu gre za preusmerjanje krivde, kjer naj bi partnerjevo vedenje opravičilo nezvestobo. A v resnici težava ni v očitkih, temveč v odločitvah posameznika, ki se ne zna ali ne želi soočiti z odnosom na zrel način.
V svetu odnosov ni univerzalnih pravil, a določeni vzorci se ponavljajo. Besede, ki jih izrečemo v kriznih trenutkih, pogosto razkrijejo več kot dolgi pogovori. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da jih ne preslišimo, saj včasih povedo tisto, česar dejanja še ne razkrijejo v celoti.
