Si prebrala (ali pa želiš prebrati) 'Belo se pere na devetdeset'? Potem zagotovo želiš vedeti to

Tole zanimivo dejstvo ne sme iti mimo tebe, če si (ali pa želiš) prebrati 'Belo se pere na devetsedet'

Si prebrala (ali pa želiš prebrati) 'Belo se pere na devetdeset'? Potem zagotovo želiš vedeti to (foto: Promocijsko gradivo) Promocijsko gradivo
5. 1. 2022

Literarni prvenec Bronje Žakelj, ki je med drugim prejel nagrado kresnik (2018), je osvojil slovenske bralke in bralce, ki so doslej kupili že več kot 18.500 izvodov romana, s tem pa je postala tudi najbolje prodajana Beletrinina knjiga vseh časov.

Zakaj so Slovenke in Slovenci razgrabili avtobiografsko zgodbo, ki se odvija v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ter med drugim obravnava odraščanje v Jugoslaviji in spopadanje z rakom, je po mnenju avtorice težko z gotovostjo zaključiti, a verjame, da tudi zato, ker sta v njej vsaka bralka ali bralec našla tudi del sebe, sledi svojih zgodb.

»Dejavnikov uspeha tega romana je zagotovo več. Gre za intimno in resnično zgodbo, ki obravnava tiste teme našega življenja, ki v vsakdanjih pogovorih v družbi, ki jo kreira spoliranost družbenih medijev, nimajo svojega prostora. S temi vprašanji se v romanu ukvarjam neklišejsko, brez patetike, moraliziranja in vzgojnih tonov, brez filtrov, brez cenzur, brez misli, kaj bodo rekli drugi. Menim, da je k uspehu pripomogel tudi minimalističen slog pisanja, s katerim sem lahko prikazala po eni strani vso brutalnost nekega trenutka, po drugi pa je omogočil pot tudi ironiji in humorju,« pripoveduje Bronja Žakelj, ki je od izida romana pa do danes dala več kot 60 intervjujev in gostovala na več kot 60 literarnih večerih, kjer so ji nekateri izmed bralcev zaupali, da so Belo se pere na devetdeset prebrali tudi že šestkrat ali sedemkrat.

Roman, v katerem so bralci prepoznali svoja življenja

Da se je roman s svojo iskrenostjo globoko dotaknil številnih ljudi, so Bronji Žakelj na literarnih večerih zaupali bralci sami: »Spomnim se denimo dekleta, ki mi je povedalo, da je mama po prebrani knjigi prvič spregovorila o smrti mlajšega brata, ki so ga pred leti izgubili zaradi bolezni. Da so se o njem po smrti prvič pogovarjali in kako zelo jim je kljub bolečini odleglo. Dobila sem na stotine pisem …

Popolnoma me je pretresla fotografija bralke, na kateri je bila kot deklica z bolno mamo, ki ji je umrla kmalu zatem. Kot bi gledala sebe, kot bi gledala svojo fotografijo, ki nikoli ni bila posneta. K fotografiji je dodala še spomin na mamo, ki je uničila svojo svileno obleko, da je obleko lahko zašila njej, za maškare, da bi ona lahko bila naslednji dan v šoli gejša. Takih utrinkov je ogromno, gre za drobce življenja, ki so jih ljudje podelili z menoj in ki jih skrbno skrbno čuvam.«

Fotografije: Promocijsko gradivo