Princ Broadwaya: Ganska drama – komedija v New Yorku

Unikatna mešanica naturalistično posnete socialne drame in tople, lucidne komedije značajev – zagotovo eden najbolj svežih in inovativnih ameriških neodvisnih filmov zadnjega desetletja.

1. 9. 2010

S temi besedami so v Kinodvoru označili Princa Broadwaya, lanski zmagovalni film na mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok, ki je pred dnevi prišel na program Kinodvora.

Lucky, priseljenec iz Gane

... brez urejenih papirjev, se na ulicah Broadwaya preživlja s prodajo ponarejenih blagovnih znamk. Z robo ga oskrbuje prijatelj Levon, priseljenec iz Armenije. Luckyjevo življenje se obrne na glavo, ko ga nekega dne obišče nekdanja punca in mu potisne v roke majhnega otroka, ki naj bi bil njegov sin.

Že drugi film režiserja Princa Broadwaya Seana Bakerja, Take Out (2001), je bil mešanica komedije, socialne drame in dokumentarnega filma o nezakonitih priseljencih, zato se je ob snemanju svojega tretjega celovečerca hotel izogniti ponavljanju omenjene teme. Toda ob srečanju z afriškim priseljencem in preprodajalcem ponarejene robe, princem Abdujem, ki je sam ponudil sodelovanje, se je odločil nadaljevati tematiko v svojem značilnem realističnem slogu.

Nezakoniti priseljenci, preprodajalci, tatiči ...

Da bi se čim bolj približal dokumentarnemu videzu, je tudi za druge vloge uporabil kar ljudi z ulice – nezakonite priseljence, preprodajalce, tatiče; tudi Lindo, mater malega Princea, ki nenadoma vdre v življenje afriškega priseljenca Luckyja, igra kar njegova prava mati.

Odsotnost scenarija in improvizacija ustvarjata pristne, že same po sebi dovolj dramatične in neklišejske dialoge. Nevsiljiva montaža ne stremi k dramatizaciji in skrajšanju dogajalnega časa, temveč z dopuščanjem dolgih kadrov pogovorov, prepirov in barantanja na ulici ustvarja vtis dogajanja v realnem času. Denarno omejenost, ki zavezuje k rabi tehnično pomanjkljive videokamere, pa režiser/snemalec obrne v prednost – tresoči posnetki in hitro menjavanje planov v enem kadru namreč povečajo vtis urbanega vrveža in dokumentarnosti.

Med realnostjo in fikcijo

Zabrisuje se meja med dokumentom in fikcijo – prav tako, kot je nestabilna meja med realnostjo in ponaredkom v življenjih priseljencev, saj ni povsem jasno, ali so Američani ali tujci, ali prodajajo pravo ali ponarejeno robo ... in predvsem – vsi se sprašujejo, ali je Prince zares Luckyjev otrok. Odgovora ni!

Hit s spleta: zdravi, sočni in enostavni bučkini čevapčiči v 3 korakih