Pica, ki ji je svoje ime dala kraljica

Zgodba pravi, da sta se junija 1889 v Neapelj odpravila italijanski kralj Umberto I. in kraljica Margerita. Pripraviti so jima hoteli pravo dobrodošlico s tipično neapeljsko jedjo.

20. 11. 2010

Kuharski mojster Raffaele Esposito Brandi je pripravil testo, nanj naložil paradižnik, sir mocarelo in zeleno baziliko – barve italijanske zastave.

Kraljevi par je bil navdušen tako nad okusom kot videzom jedi. Kraljica je v zahvalo pici podelila svoje imel – Margerita.

Tako je 11. junija 1889, torej pred več kot 120 leti, nastala pica margerita.

Sčasoma je obnorela svet

Prvo pico so spekli okoli leta 1750. Leta 1839 so odprli najstarejšo, še danes delujočo picerijo Pizzeria Port' Alba v Neaplju. Leta 1889 je nastala tudi prva dostavna služba za pice za kralja Umberta in kraljico Margerito. Pica je tako kar dolgo obdobje veljala za izključno neapeljsko posebnost, dokler se ni začelo izseljevanje v Ameriko.

Italijani so s seboj odnesli tudi recept za pico, ki je preprost, hrana pa hitro pripravljena. Od tam se je po ovinkih vrnila v Italijo in postajala vedno bolj priljubljena. Zaradi kratkega časa peke jo uvrščajo med hitro pripravljeno hrano.

Pokojnemu izpolnili zadnjo željo. Denar je padal z neba

Recept za testo za pico

Kvas zdrobimo v posodi in mu dodamo 2 dl vode ter zmešamo. Damo na toplo, da malo vzhaja. Pripravimo moko in olje ter dodamo vzhajan kvas in sol. Dodobra zmešamo, da dobimo testo. Testo damo na toplo in ga pustimo vzhajati 1,5 do 2 uri. Nato ga razvaljamo ter obogatimo po želji. Pečemo 20 do 25 minut.