Moški? Eh, vsi so isti!
Res? No potem pa kar priznaj, da tudi ti gojiš predsodke. In tega, dotičnega, ti sploh ne zamerimo ;)
Verjetno ga skorajda ni človeka, ki jih ne bi imel. Predsodkov namreč.
Pa naj si bo ženske do moških, ki naj bi si po našem mnenju želeli le eno, in moški do žensk, češ naj bi bile te slabše voznice od močnejšega spola.
Predalčkanja se naučimo
Vse skupaj se začne zelo zgodaj …
Razvrščanje ljudi po predalčkih nekako posrkamo vase že z materinim mlekom. Kot otroci od svojih staršev prevzemamo usmeritve, mnenja in načine obnašanja.
Naučimo se, da blondinke nimajo nič v glavi ali pa, da so Francozi narod, ki zna uživati. Ja, vsi odraščamo v pravih gozdovih predsodkov, ki so poleg vsega polni nedokazanih trditev – te pa kljub vsemu pripomorejo k temu, da je življenje nekoliko bolj pregledno.
Ker je tako bolj enostavno
Dejansko gre za predhodnice predsodkov, ki jih, bolj kot si mislimo, uporabimo tudi v naši odrasli dobi. Če ne bi vtisov, ki kar dežujejo, en dva tri pospravili v ustrezne predale, bi nastal kaos, ki ga ne bi več zmogli obvladati.
Gotovo so etikete na teh predalih zelo posplošene. V njih vse atraktivne moške zanima le eno. In Angleži pijejo čaj vedno ob petih – kar dejansko veliko njih tudi počne.
Vidimo lahko, da nekateri predsodki dejansko predstavljajo nekakšno vsoto izkušenj. Morda ni nujno, da so te dovolj številčne, da bi kaj povedale, saj so nenazadnje sklepi večinoma dokaj nedolžni in neškodljivi.
... a žal ni tako vedno.
Nekateri predsodki so škodljivi
Če gre za predsodke, ki ti škodijo, bi bilo dobro, da bi se odkrito pogovorila s tistim, ki jih širi, in če je potrebno, vključila v iskanje rešitve še tretjo osebo.
In težavno zna biti tudi, kadar poskusimo v luči predsodkov ovrednotiti sami sebe. Takrat bi bilo dobro, če bi ponovno poprosili za mnenje druge, kar pa žal lahko postane dokaj neprijetno. Predvsem za tiste, katerih razmišljanje je zelo zadrto. Na primer:
Kdor denimo meni, da so brezposelni sami krivi za nastalo situacijo in da njih kaj takega ne more doleteti, bo s svojo aroganco naredil zelo malo za svojo varnost. In morda ga nekega dne doleti bič realnosti.
Posploševanja, ki razvrednotijo
Obstajajo študije, ki dokazujejo, kako negativno lahko delujejo predsodki, ki razvrednotijo.
Prvi skupini svetlolasih žensk so pred opravljanjem inteligenčnega testa nekaj časa pripovedovali vice o svetlolaskah, drugi pa ne.
Skupina, ki je morala poslušati vice, se je odrezala bistveno slabše.
Pa vendar ...
Ni druge, kot da se (a le do neke mere) sprijaznimo:
- predsodki so nekaj normalnega in lahko nas celo ščitijo.
Obstajajo pa tudi bolj prijetni argumenti za predsodke. Kdor recimo meni, da so Švicarji prijazen narod, že vnaprej podeli vso hvalo in bo najverjetneje žel, kar je posejal: prijaznost. Ali kako že pravijo: dobro se z dobrim vrača.
Spusti barve v svoj svet
Vse to seveda ne pomeni, da moramo negovati naše predalčkasto (pogosto črno-belo) razmišljanje.
Bolje in bolj zanimivo bo, če boš na svet okoli sebe gledali realno.
Avstrijski pisatelj Karl Heinrich Waggerl je nekoč napisal, da je predsodek "domišljava receptorka v predsobi pameti" - mimo katere se lahko občasno mirno tudi pretihotapimo.
