Vsakoletni Mednarodni festival sodobne umetnosti – mesto žensk poteka v začetku oktobra in vsakič gosti od 40 do 60 umetnic in intelektualk ter pritegne pozornost pet do šest tisoč obiskovalcev. Letos pa se sodobne umetnice perečih, kočljivih in konfliktnih tem, ki so za festival tako značilne, lotevajo na prav poseben način. S pomočjo humorja.
Svetu v brk
S humorjem je tako kot z umetnostjo – kar je smešno enim, je drugim žalostno ali celo grozljivo in seveda obratno. Dobra stvar pri smehu je, da se nikakor ne smejimo samo takrat, ko je kaj smešno. Tisto čemur se smejimo, nas velikokrat žuli, zato ni naključje, da je karnevalski in tako tudi festivalski čas namenjen začasni ukinitvi družbenih hierarhij, da lahko sicer nedotakljivo postane predmet poroga. Nekateri menijo, da si moramo dovoliti smeh in zasmehovanje predvsem zato, da se po karnevalski erupciji vse lahko vrne na svoje bojda pravo mesto. Ali pač? Kaj pa, če se sploh ne bi nehali smejati?
Kdo bo najglasnejši?
Mesto žensk letos ne verjame ne v humor niti v umetnost, ampak v obeh najde smodnik. Ko bo gorelo nad nami, pod nami in v nas, se bomo smejali naprej. V smeh nas bo tako na 13. Mestu žensk spravljalo marsikaj: nesmisel navideznega smisla in s tem presenečenja, kontrasti predstavljanega, igrive sodbe, združevanje bojda nezdružljivega, brutalno iskrena razkritja in še kaj. Smejali se bomo smislu našega smeha; in šele, ko bo zares pokalo, bomo slišali, kdo se smeji najbolj glasno!
Kdo se zadnji smeje
Da je razlogov za glasen krohot ali pritajen posmeh veliko, nam kažejo umetnice, ki se predstavljajo na različnih ljubljanskih prizoriščih. In tako bo še vse do 13. oktobra.
Razlogov za obisk Mesta žensk je torej več kot dovolj.