Manj ločitev je v zakonih s sinovi
Sociologi in demografi so odkrili, da je odstotek ločitev znatno manjši v družinah, ki imajo vsaj enega moškega potomca.
Ta podatek je nekoliko presenetljiv v luči nedavne britanske in neke ameriške raziskave, ki sta pokazali, da naj bi nasilni moški in seksualno promiskuitetni moški pogosteje zaplojevali sinove.
Hm?
Človek bi pomislil, da bi nasilje med štirimi stenami in stalno varanje botrovalo kvečjemu k večjemu odstotku ločitev. Kako torej ...?
Evolutivna psihologija ve zakaj
Na drugi strani pa evolutivna psihologija opozarja na še eno pomembno dejstvo:
- znano je, da naj bi moško paritveno (in z njo reprodukcijsko) vrednost determiniralo predvsem njegovo gmotno stanje, družbeni status in moč, medtem ko naj bi bila ženska paritvena aduta predvsem njena mladost in fizična lepota.
In ker naj bi bil prav oče tisti, ki bo skušal zagotoviti svojemu sinu (in z njim nadaljevanje svojih lastnih genov) popotnico v obliki bogastva, statusa in moči, pa tako oče kot mati lahko le bore malo naredita za to, da bi njuna hči, potem ko se je že rodila, ostajala dolgo mlada ali postajala vse lepša.
Po logiki evolutivne psihologije naj bi očete zadrževala v družini ravno pomembnost njihove investicije v sinove, medtem ko v primeru hčera nimajo prav veliko manevrskega prostora (morda pa se bo - z razvojem drage lepotne industrije in plastične kirurgije - tudi to še spremenilo?).
Več o tem tukaj.
