Kaj 'Sugar Daddyji' v RESNICI pričakujejo v zameno za svoje plačilo? (+RAZKRITJA, ki te bodo presenetila)

Cosmo novinarka je raziskala teren in te stvari izkusila iz prve roke. Si pričakovala tole? 👇🏼

Uvodna opicja 2 (foto: Westend61 Getty Images/Westend61) Westend61 Getty Images/Westend61
18. 7. 2020

​Sredi aprila sem na Instagramu dobila neobičajno prošnjo za prijateljstvo. Že na prvi pogled je šlo za očitno lažen profil, za katerega niti približno ne veš, kdo za njim stoji in kakšen je njegov namen. 

Zelo očitno na novo ustvarjen profil z enajstimi sledilci, tremi nepovezanimi fotografijami in opisom je obljubljal 3000 dolarjev tedenske žepnine za t. i. zvestega 'sugar babyja'. Prošnje @sugardaddy_1247 (profil ne obstaja več) takrat nisem sprejela, sem pa sprejela izziv, da raziščem ta (meni) neznani, a po imenu sodeč sladki svet.

Še preden sem se raziskovanja zares lotila, sem v pogovorih s prijateljicami opazila, da ima vsaka od njih svojo predstavo o tem, kaj tak odnos sploh definira – in večina teh predstav je bila zrcalna slika filmskih scenarijev.

Starejši moški, običajno manj privlačnega ali celo neprivlačnega videza, ki hlasta po druženju z brhkim dekletom, za katerega je pripravljen zapravljati svoj denar (veliko denarja!). V tem idealiziranem konceptu je beseda prostitucija ostajala izvzeta. Večina se nas je zavedala, da je meja najverjetneje zelo tanka in fluidna, a bile smo prepričane, da t. i. 'sugar zveze' vendarle ne gre kar enačiti s prodajanjem telesa.

Mogoče zato, ker smo še vedno, naslonjene na idealizirano podobo tega odnosa, razmišljale, da ne gre toliko za izmenjavo spolnih uslug za denar, kot gre za izmenjavo dveh družbeno idealističnih idej. Na eni strani ideje večne mladosti, lepote, poželjivosti, na drugi pa ideje luksuznega življenja, dragih oblek, večerij in potovanj.

Nobena od nas si teh navez ni zamišljala kot sestajanje po beznicah in zanikrnih vogalih. Naivno? Mogoče. Sicer pa nobena ni zares vedela več kot to, kar je ponujala ideja, sestavljena iz podob iz filmov, serij, knjig in člankov na spletu.

Vsem pa so se postavljala podobna vprašanja; kdo in kakšni so ti moški, kaj v resnici pričakujejo v zameno, kako to poteka, kakšna je vsota nakazil in kakšna je cena, ki jo za to nakazilo plačaš?

Nisem vedela, ali bom lahko do vseh odgovorov prišla zgolj z uporabo lažnega profila, skrita za računalniškim zaslonom. Z iskanjem verodostojne izpovedi o pravi izkušnji s tem najprej namreč nisem imela sreče, ampak k temu se še vrnem.

Še preden sem začela prečesavati internet, ustvarjati profile na spletnih straneh in izmenjavati zasebna sporočila, sem se zavedala svoje največje 'omejitve' – da sem v svojem bistvu najverjetneje popolno nasprotje 'sugar babyja'. S precej neodvisno držo in pogosto trmastim pristopom, da lahko vse opravim sama, predvsem pa nesposobnostjo pretvarjanja (če mi nekdo ni všeč, se ne trudim ravno, da bi s to osebo izmenjala več kot le nujen pozdrav, pa še temu se znam v skrajnem primeru kar dobro izogniti).

Najbolj pa mi je tuja ideja, da bi od nekoga sprejemala materialne dobrine, zgolj zato, ker pač ... Mogoče gre tu za tip osebnosti ali način vzgoje in vrednot – ne le, da me upočasnjuje vodnarska narava (med vsemi znamenji je prav nam podeljeno 1. mesto za neodvisnost od drugih ljudi), k seštevku moram dodati še odraščanje v okolju, kjer je bila močno poudarjena miselnost, da moraš za stvari delati (če ne celo garati). "Ker ljubica, nič na tem svetu ni zastonj ..."

Poleg tega se mi zdi, da moraš imeti 'nekaj v sebi', da ta življenjski slog pritegneš samo s tem, kar si. Saj poznaš tip dekleta, ki kar naravno očara ljudi, ki ji želijo podariti stvari, pa naj bo to pijača v baru, boljša ocena v šoli, šopek vrtnic na tržnici ... In ni nujno, da so to vedno materialne stvari - lahko je ponudba, da te taksist brezplačno zapelje do doma ali da ti neznanec ponudi, da stopiš pred njim v vrsto ...       

Spletna identiteta

Kot enega od prvih zadetkov pod iskalnim geslom 'sugar daddy' mi na spletu prikaže članek na angleški strani Cosmopolitana. Gre za osebno izpoved mladega dekleta z večletnimi izkušnjami. Med njenimi odgovori izstopa stavek, da se ji zdi pri iskanju potencialnega 'sponzorja' izjemno pomembna direktnost (zakaj si prijavljena na določeni strani in kaj pričakuješ), saj s tem ne trošiš niti svojega niti njihovega časa. Odločim se, da se bom tega nasveta držala. In izkaže se kot resnično dober, ko se prijavljam na različne spletne klepetalnice.

Po tem, ko mi Tinder v manj kot eni uri po ustvarjenem profilu prepove uporabo (verjetno zaradi umestitve e-maila v opis) in po nekaj opuščenih registracijah (ker mnogo od teh strani zahteva plačilo mesečne rente), se mi uspe dokopati do lažnih profilov na štirih različnih straneh.

Pozitivno sem presenečena nad regulacijo ustvarjanja profilov – ogromno strani zahteva neke vrste identifikacijo ter sistemsko overjeno in potrjene fotografije, kar zagotovo prepreči vsaj del ponarejenih profilov (čeprav je sistem z nekaj vloženega truda še vedno precej lahko zaobiti).

Večina strani omogoča, da zgolj z nekaj kliki obkljukaš svoje interese, tako med pregledovanjem profilov hitro ugotoviš, da so strani polne zelo raznovrstnih ljudi – tudi takih (in v mojem kratkem eksperimentu se je izkazalo, da je teh kar veliko), ki strani uporabljajo predvsem za kratkočasenje in pogovor.

"Ne pričakuj, da ti bom plačal za to, da se dobiva, da ti bom prinesel šopek vrtnic ali ti kupil LV torbico ...", je bil eden izmed opisov, ki me je precej nasmejal. Predvsem, ker verjetno razbija prav vse najbolj tipične iluzije in pričakovanja deklet, ki sanjarijo o točno takšnem sponzoriranju.

Tudi Sami* (42), Finec, ki živi in dela v Švici, mi takoj pove, da ni pripravljen nikomur ničesar plačevati. Kar me še dodatno nasmeji, predvsem pa postavi pred vprašanje, kaj točno nekdo, kot je on, sploh počne na strani, ki povsem neposredno cilja na zasebne finančne dogovore.

Veliko pogovorov se sicer zaključi že po prvih stavkih. Mogoče zato, ker je moj profil precej šibak (preskočim namreč korak nalaganja fotografij), pa tudi pri opisu sem precej skromna, ali pa za to, ker nas (raziskovanje začnem na mednarodnih straneh) dejansko razmejuje prevelika razdalja in časovni pas, zaradi katerega se zdi, da bi bilo resno vlaganje v pogovor precej nesmiselno in predvsem neplodno.

Domači teren

Priznam, da sem se raziskovanja na domačih straneh lotila z malce več pomislekov. Nisem prepričana, ali bo moja neposrednost (opis, da iščem zgolj 'sugar' zveze) delovala, a je ta pomislek hitro odpravljen, ko se mi nabiralnik začne polniti z zasebnimi sporočili.

Neposrednost se mi zelo obrestuje – ni mi treba namreč razlagati, kaj iščem. Mark* (41) odpre pogovor s smeškom in stavkom, da je za in da upa, da se mu oglasim. Ko mu odgovorim in vidim, da se na moja vprašanja dejansko odziva, zgrabim priložnost, da vidim, kako daleč grem lahko s svojim zasliševanjem in kako konkretni bodo njegovi odgovori.

Najin pogovor poteka zelo sproščeno. Pove mi, da je v preteklosti že bil v tovrstnih zvezah in da si zdaj želi zgolj uživanja v prijetni družbi. Na vprašanje, kako pogosto bi se želel sestajati, mi odgovori, da je seveda odvisno od tega, kako bi se ujela, in da bi se, če bi se oba strinjala, to lahko odvijalo tudi večkrat tedensko.

Ko ga vprašam, ali bi ga motilo, da bi se dobivala z drugimi moški, mi odgovori, da je to povsem moja odločitev in me ne bo omejeval. Njegov pogoj za druženje s finančnim dodatkom je le, da sem mu dovolj privlačna - zahteva, ki me niti ne preseneti, tudi zato, ker je Mark sam precej privlačen in sploh ne ustreza klišejskemu profilu obilnejšega, brkatega moškega.

Namigne na to, da sem zelo dobrodošla tudi v družbi s prijateljico. Mark na moja vprašanja odgovarja s kratkimi, a vljudnimi stavki. Napiše tudi, da si želi, da imava prijateljski in spoštljiv odnos.

Vprašam ga, ali bi mu ustrezalo, da se prvič sestaneva za eno uro, saj me zanima, kaj bo predlagal. Odprt je, da sama izberem lokacijo, napiše pa, da bi sam najraje videl, da se dobiva kar pri njem doma. Predlaga, da me pride iskati.

Ko prideva do cene, je za uro pripravljen odšteti 150 oz. 200 evrov z dodatki ('ti dodatki' so tipični izseki iz povprečnega pornografskega filma). ​Najin pogovor se tu zaključi z mojim izgovorom, da sem dogovorjena s prijateljico in odgovorom "sva na vezi".

Šokirana nad neposrednostjo tega pogovora začnem razmišljati, da se moram za konkretnejše informacije obrniti na dekle, ki ne ostaja zgolj pri pogovoru, ampak ima s tem dejansko izkušnje.

​Njena plat      

Pot do Neže* se mi odpre prek poznanstva. Ne želi, da javno izpostavim njeno pravo ime ali njeno izobrazbo, previdna je tudi pri podajanju podatkov o moškem, s katerim se je zapletla.

Neža je stara 30 let, njena časovnica na Instagramu je zapolnjena s fotografijami, na katerih razkazuje svojo postavo, pogosto v butičnem hotelu ali petični restavraciji. Ne preseneti me, ko mi pove, da jo moški pogosto kontaktirajo prek Instagrama. Njeni pripisi k fotografijam so sicer precej v slogu neodvisne #bossbabe punce, nikjer ni sledu o tem, da bi iskala zvezo s finančnimi ugodnostmi. Po pogovoru mi je malce bolj jasno, da je v resnici tudi ne, no, vsaj ne neposredno.

Na njeno željo se sestaneva na nabrežju, v lokalu Fetiché. Opazim, da ima obute superge Dior, njen stil je sicer sproščeno eleganten. Precej zadržano mi začne razlagati o svoji zadnji zvezi.

S prijatelji je bila v restavraciji, nekdo iz njene družbe je poznal nekoga iz njegove in prišlo je do spontane izmenjave telefonskih številk. Povprašam jo o starostni razliki in zaupa mi, da je 19 let starejši, vendar je to ne moti. Sam je bil na začetku precej bolj zagret kot ona, mi pove.

Vabil jo je na večerje, enodnevne izlete in dokaj hitro sta se ujela ter skupaj preživela približno leto dni. Pove, da ji je bil všeč, da ni bila nikoli k ničemur prisiljena in da nikdar ni prejemala denarja - to bi bila po njenem mnenju prostitucija, česar pa se ne gre.

Nekaj časa potrebujem, da sestavim misli in poskusim razumeti njene besede. Vse skupaj namreč zveni kot zveza med starejšim moškim in mlajšo žensko – zveza, ki je iz socialnega vidika sicer pogosto diskriminirana, a vendar kljub temu nič drugačna od 'normalne' zveze.

Vprašam jo, kako je sama gledala na zvezo. Nekoliko se obotavlja, nato pa mi pove, da je na začetku vse skupaj bila bolj zabava, nato pa je postajalo vse bolj resno, v nekem trenutku se je za nekaj časa celo preselila k njemu.

Prizna, da je v nekaterih stvareh bolj tradicionalna, da se ji zdi prav, da moški poskrbi za žensko. "Pač uživam v lepih stvareh, dobri hrani, hudih hotelih ...". Pove, da jo je začelo motiti to, da je ni nikoli predstavil svoji družbi in da se je po pol leta začel vesti nesramno ... O podrobnostih Neža ne želi govoriti.

Iskreno tudi doda, da je imela na voljo avto, ki je bil sicer pisan na njegovo ime, in da je potem, ko sta zvezo prekinila, ta avto prodal.

​Drugačna igra

Po pogovoru z Nežo vidim, kako drugačna sta bila najina pristopa k lovu. Način, kako je sama pritegnila v življenje moškega, ki jo je vozil na drage večerje, ji kupoval dizajnerske obleke, ji posodil avto in svojo kreditno kartico, je njej namreč domač.

Njeno vsakodnevno življenje in krog prijateljev narekuje denar. O dobrem žuru govori takrat, ko je zabava v najboljšem (beri: najdražjem) lokalu, v VIP-prostoru, seveda, in najboljše potovanje so počitnice v luksuznem hotelu z dodatkom nakupovanja na slovečih avenijah.

Občutek imam, da gre v resnici za življenjski slog. Z Igorjem* sta zvezo sicer zaključila, vendar njen način življenja in mingljanja z 'družbeno smetano' ostaja nespremenjen. Sama tega sicer ne pove naravnost, a iz njenih besed ni težko razbrati, da si zares želi, da bi bila finančno preskrbljena. Z Igorjem ji to ni uspelo. Vse, kar ji je v resnici od zveze ostalo, je nekaj kosov oblačil.

Svoj raziskovalni eksperiment sem zaključila z izbrisom profilov in mešanimi občutki o vsem, kar sem v tem času izvedela.

Ni me presenetilo dejstvo, da je tako veliko 'starejših' moških na preži za mlajšimi dekleti, niti to, da je tem dekletom med laskanjem ponujeno marsikaj.

Ja, moški so pripravljeni plačati za druženje – a to druženje je (skoraj) vedno pogojeno s spolnim odnosom. In cena je pogosto tista, ki določa, kakšno to druženje bo. Višja je cena, večja so pričakovanja, da bo to druženje kar najbolj zadovoljivo. S tem pa se mi zgolj potrdi razmišljanje na začetku članka, da si moraš na koncu vsako stvar zaslužiti.

​No, ali pa mogoče sama čisto zares nisem iz pravega testa ... Vem pa, da se niti 'profesionalkam' ne izide vedno, kot bi si želele. Niti čudovito, seksi, mlado telo ne zadrži premetenega mogotca, zgolj s tem, da samo je.

Besedilo: Nina Vidrih,

Fotografije: Getty Images/Westend61

*Imena So Zaradi Osebnih Podatkov Spremenjena.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri