Uživanje v športu je torej pozitivni čustven odgovor na športno udejstvovanje, vključuje pa občutke veselja, zabave, sreče in lepote.
A kaj, če se to izpolnjeno veselje spreobrne v svoje nasprotje?
Zlorabe in vseprisotnost dopinga
Temu smo danes vse pogosteje priča prav v vrhunskem športu, vse manj pa za njim zaostaja tudi njegov rekreativni del.
V vrhunskem športu gredo v zadnjih letih stvari včasih že celo tako daleč, da se športni dril vse bolj odkrito spogleduje s pravo patologijo, ki se razteza od raznoraznih zlorab pa vse do vse bolj prisotnega dopinga.
Črna lista je iz leta v leto daljša
Na listi prepovedanega se vsako leto znajde vse več zdravju škodljivih substanc.
Trenutno so na črni listi dopinga poživila in narkotiki, anaboliki in diuretiki, peptidni in glikoproteinski hormoni ipd.
Prepovedane metode:
- krvni doping,
- farmakološka, kemična in fizična manipulacija,
Sredstva z določenimi omejitvami:
- alkohol in marihuana,
- kortikostereoidi,
- beta zaviralci.
Doping je po definiciji Sveta Evrope vsaka uporaba že naštetih substanc ali postopkov, ki jih mednarodna in nacionalna športna združenja prepovedujejo.
Grozljivi stranski učinki dopinga
Na splošno velja, da doping ni prepovedan samo zato, ker mora v športu veljati pravica o enakosti, temveč tudi zaradi želje po preprečitvi hudih zdravstvenih posledic na tekmovalcih. Stranski učinki dopinga so namreč lahko tudi precej hudi. Med drugim prepovedane snovi lahko povzročajo tudi infarkt, povečajo krvni pritisk, povzročajo nastanek strdkov v žilah in trombozo, botrujejo raznim vrstam rakavih obolenj, maščobnim degeneracijam, odpovedim jeter in ledvic ter nenazadnje lahko tudi takojšnjo smrt, če je odmerek prevelik.
Več o dilemi: Od športne etike do dopinga