Barbarella: 'Zaprli smo dva obrata in odpustili 80 odstotkov zaposlenih'

Obožuješ Barbarello? Lastnici Barbari se je letos svet obrnil na glavo, in to ne le zaradi epidemije. Preberi, kaj je našemu sodelavcu povedala v blazno iskrenem pogovoru. 

Barbarella: 'Zaprli smo dva obrata in odpustili 80 odstotkov zaposlenih' (foto: Promocijsko gradivo) Promocijsko gradivo
16. 11. 2020

Podjetniška zgodba Barbare Radojlovič se je začela pred 12 leti, ko je iz zdravstvenih razlogov spremenila način prehranjevanja. “Mesa že dolgo nisem jedla, potem pa sem še spoznala, da sem alergična na mlečne izdelke in gluten, zato je bila logična posledica, da preidem na izključno rastlinsko prehrano. Takrat sem še delala v večjem podjetju v središču Ljubljane in ugotovila, da preprosto ne obstaja prostor, kamor bi lahko šla na zdravo in okusno kosilo,” pripoveduje Barbara.

Zaradi spremenjenega načina prehranjevanja je začela iskati nove recepte in se izobraževati. Naprej na spletu, potem je šla na tečaj v London, leta 2011 pa se je vpisala na priznano akademijo v ZDA in tam pridobila še tehnično znanje.

S partnerjem Simonom sta odprla podjetje in najprej na spletu prodajala naprave za pripravo zdrave hrane in izdelke za zdravo življenje, potem pa dodala še kulinarične delavnice.

Rodila se je Barbarella.

“Fokusiram se v zdravo prehranjevanje, ne samo v veganstvo, ker nočem biti stigmatizirana. Želim pripravljati jedi, ki imajo tri komponente. Da je zdravo, da je okusno in da lepo izgleda. To mi je zelo pomembno. Ker edino na tak način lahko nek življenjski slog prehranjevanja tudi obstoji.”

Pozneje je svoje kulinarično znanje začela predstavljati širšemu krogu ljudi na Odprti Kuhni, kmalu za tem pa odprla svoj prvi lokalček na ljubljanski tržnici. “To ni preprosta lokacija in je kar velik izziv še danes. Lahko rečem, da tam delamo čudeže.”

Zadovoljna z uspehom je iskala nove priložnosti in kmalu odprla še drugi obrat, tokrat na Slovenski ulici nasproti Nebotičnika. Imenuje se Juicebar. “To nam je zaenkrat najbolj uspešna lokacija. A zmeraj sem si želela neke večje in bolj resne restavracije, kjer bi zdrave obroke ponudila predvsem poslovnim ljudem, saj iz lastnih izkušenj vem, kako težko je najti zdravo in okusno kosilo.”

Po tehtnem premisleku sta se s Simonom lotila največjega projekta doslej - zagon nove restavraciji v BTC-ju, ki bo ponujala vse dosedanje jedi Barbarelle in še mnogo več.

“BTC sem izbrala, ker je tam ogromno podjetij in veliko potencialnih strank. Najeli smo prostor, ki je velik 120 kvadratnih metrov. Sprejmemo lahko 40 gostov v notranjem delu in še 30 na vrtu. Otvoritev smo želeli imeti aprila, a smo zaradi epidemije štartali šele junija. Kljub vsem izzivom smo v prvih treh mesecih poslovanja prišli na pozitivno nulo, kar štejem kot velik uspeh. Ampak zdaj nas je korona ustavila.”

Kaj se je zgodilo? “Med prvo karanteno smo vzeli 50.000 EUR kredita za plače. Potem smo junija odprli restavracijo in jo po samo treh mesecih zaprli, prav tako lokal na tržnici. Tokrat nam ni preostalo drugega in smo morali odpustili 80 odstotkov kolektiva. Le Juicebar na Slovenski je še odprt in tokrat sem prvič hvaležna, da je to majhna enota, ki lahko ponuja takeaway in ima sistem, ki ga korona prenese. Prideš, vzameš in odneseš. Juicebar tako tudi v tem obdobju dela presenetljivo dobro, ampak to ni dovolj, da bi pokrili dve drugi enoti, ki sta ostali zaprti.”

Barbara pripoveduje, da je trenutno vsak dan namenjen iskanju novih rešitev, da bi posel lahko nadaljevala tudi po epidemiji. “Ampak dolgo več tako ne bo šlo. Na žalost smo izpadli iz vseh državnih pomoči, ker smo letos z odprtjem nove restavracije povečali prihodke, v primerjavi z lani. Tako da nimam nobene druge podpore, razen lastna sredstva, pri čemer nama pomagata družini in določeni prijatelji. Zaenkrat ostajam optimistična, ampak tako ne bo več zelo dolgo.”

Najbolj jo skrbi trenutni sistem zapiranja, odpiranja in ponovnega zapiranja. “Tudi če 14 dni delamo, je treba ljudi plačati za ves mesec, vse prispevke, kar za nas predstavlja okrog 40 tisoč evrov. Prihodkov pa ni. Mislim, da bi bilo boljše, da so lokali v kosu zaprti dlje časa, dokler se razmere z epidemijo ne umirijo, potem pa se stvari odprejo. In ostanejo odprte. Trenutni sistem je smrt za podjetja. Dobesedno nimaš od kje vzeti denarja.”

Dostava hrane v Juicebaru v času epidemije predstavlja 50 odstotkov njihovih prihodkov. Sodelujejo z ehrano in Woltom.

“Je pa res, da sta zelo draga. Veliko provizijo imata. Imamo tudi nekaj lastne dostave, ampak vse več ljudi naroča prek njih. Verjetno tudi zato, ker imajo tako dobre aplikacije, prek katerih lahko v realnem času spremljaš, kje se nahaja šofer. Oni so veliko delali na lastni prepoznavnosti, hkrati pa skrbijo za našo prepoznavnost. Sodelovanje z njimi razumem tudi kot neke vrste vložek v marketing. Zaslužimo ne kaj dosti od tega, ampak vsaj stroške pokrivamo. Še zmeraj pa vsaj polovico prometa naredimo sami z osebnim prevzemom (takeaway) na Slovenski ulici.”

Čas epidemije je tudi Barbaro prisilil, da razmišlja o novih konceptih prodaje prek spleta. A je pri tem previdna. “Izkazalo se je, da če ukrepaš zelo hitro in se skušaš na hitro prilagoditi neki situaciji, mogoče ne bo najbolj obrodilo sadove. Potrebuješ strategijo, čas, testirati moraš trg. Mi smo veliko investirali v kulinarični posel in tukaj ne moreš od danes na jutri spremeniti poslovanja.”

Kljub vsem nepričakovanim težavam v poslu bo letošnje leto za Barbaro posebno. Med aprilsko karanteno je namreč prvič postala mama. Rodila je hčerko Majo Lino.

“To je bila izjemna izkušnja. V začetku me je bilo strah, kako bomo sedaj z maskami rojevale, ampak sem imela veliko srečo. Porod je potekal popolnoma spontano in naravno. Bila sem za računalnikom sredi reševanja nekih zapletov z dostavo, ko so se začeli popadki, tri tedne pred rokom. Simon je bil na poti v bolnišnico prepričan, da gre za lažni alarm in da me bodo poslali domov. A čez uro in pol sem mu pisala, da sem rodila (smeh). Vse skupaj je potekalo izjemno hitro in brez zapletov. Dojenčica je še danes izjemno pridna in je v teh težkih poslovnih trenutkih vir moje sreče in veselja.”

Karantena je po eni strani omogočila, da se je Barbara umirila in se popolnoma posvetila materinstvu. “Aprila se je vse zaprlo in jaz sem imela tri mesece časa za Majo Lino. Celo poletje sva preživeli na morju, zdaj, ko sem spet začela delati, pa imam veliko pomoči od družine. Delam le dve, tri ure na dan, v tem času jo pazijo stari starši, ostalo pa je še vedno najin čas.”

In kako Barbara doživlja obdobje epidemije?

“Na začetku je bil velik šok, ko ne veš, kaj bomo, kako bomo. Ali bo to vse skupaj propadlo. Vsi ti strahovi so prišli na površje. Zdaj sem prišla do faze, ko sama sebi rečem, saj nisem jaz tega ustvarila. Nisem jaz nič kriva. Skušam biti pozitivna in se posvetiti tistim stvarem, ki jih prej nisem uspela. Med drugim pripravljam nov projekt, ki bo luč sveta zagledal januarja. Gre za manjši projekt, a vseeno se ga zelo veselim. A kaj več za zdaj ne morem razkriti.”

Načrti za naprej?

“Če le ne bo predolgo trajala ta epidemija, bomo skušali spet postaviti na noge restavracijo v BTC-ju. V treh mesecih, ko smo bili odprti, se je pokazalo, da je veliko zanimanja za našo ponudbo. Poleg naših prepoznavih produktov, kot so smutiji, sokovi in juhice, bomo v restavraciji ponujali tudi topla kosila. Testenine, rižote in pice iz kislega testa, naša želja pa je, da uvedemo tematske tri- in pethodne popoldanske menije. Torej vrhunsko kulinarično izkušnjo z izključno rastlinsko hrano in vinsko spremljavo z biodinamičnimi vini. Bili bi prvi v Sloveniji s takim konceptom.

Članek je Aleš Cipot pripravil za spletno stran Metropolitan.si