Želiš vedeti katera punca na cosmo uredništvu ima poredne misli ob pogledu na Filipa Flisarja? Ok, priznam. To sem jaz. Ampak, če pa želiš pokukati v zakulisje ustvarjanja revije Cosmopolitan ter preveriti, če si cosmo novinarke med sabo pulimo lase ali se goreče objemamo, pa beri naprej. Tu izveš (skoraj) vse.
Verjetno poznaš jutra, ko bi najraje zalučala budilko v steno, se dramatično obrnila na levi bok in preprosto spala. Ker ti ni, da bi šla v šolo, na faks ali pa v službo. No, zame so taka jutra preteklost, saj mi zdaj zvoni budilka takrat, ko moram na uredništvo Cosmopolitana! In, verjemi mi, da bi ob takih jutrih najraje obula plesne čevlje, prijela v roko kastanjete, zagrabila kakšnega postavnega Španca ter preplesala po celi poti od moje vasi na Štajerskem do Ljubljane.
Še daleč je od Maribora
Tako sem tudi ta torek sebe prebudila nekje ob sedmi uri, se skušala obleči vremenu primerno (kar mi seveda ni uspelo) ter se napotila proti Ljubljani. Sonček, kavica ter Robbie Williams, ki me boža s svojim glasom, so popolna kombinacija za enourni izlet po slovenski avtocesti. In, zdravo Ljubljana!
Načrt
In s tem tudi zdravo Tara, ki je damsko sestopila pred uredništvom s svojega kolesa. Še ena izmed nas petih cosmo novinark, ki si pridno nabira izkušnje in je v tem torku skupaj z mano pridobivala nove nasvete za boljše novinarske taktike. A preden smo se lotile dela, še hitro ena kavica z Manco, kjer smo se dogovorile kaj vse je potrebno na ta dan narediti. In katere resničnostne serije imajo najbolj luškane tipe. Mhm, tudi to moraš kot novinarka obvladati.
Kdor ne dela naj ne je?
Glede na lepo vreme, so naju s Taro poslali na misijo – iskanje uličnega stila. Tako sva se zapodili po Ljubljani ter iskali ljudi, ki bi naju s svojim stilom pritegnili in bi bili dovolj pogumni, da se njihova slika pojavi v reviji. In bilo je super! Med vsemi sva doživeli samo eno zavrnitev, prehodili mesto po dolgem in počez, tarnali o vročini ter ožuljenih nogah (ni važno kako boli, dokler je čevelj lep:) ter se na koncu povabili na sendvič, da se bi okrepčali pred novimi izzivi.
Ne še domov!
In sva se zglasili pri Manci z vsemi slikami in teksti ter se dogovorile, da bova nekatere prispevke naredile še od doma. Sledil je še kratek sestanek o vseh rokih in nalogah (ki jih imam skrbno zapisane na različnih listkih po stanovanju, da jih ne izpustim) ter grenko slovo. Ker kakorkoli kičasto zveni, izjemno fino se je učiti od ljudi, ki svoje delo obvladajo ter do njega čutijo strast. In fino se je družiti s puncami, ki ti pokažejo, da moraš imeti svoje oči ves čas odprte, ker je že za naslednjim ovinkom lahko izjemna novička. In prav to grem sedaj iskat ...
Novo na Metroplay: "Ni uspeha brez trdega dela." | Maja Štamol Droljc