4 punce, 4 kolesa, 4 smeri. V rumenem škoda citigo-ju smo se iz deževne Ljubljane odpeljale na sončno Obalo, kjer smo brezdelno preživele dan, ki si ga zasluži vsaka cosmo punca.
Moje druženje s škoda citigo se začne kmalu po nalivu, ki je marsikomu povzročil zastonj tuš, jaz pa sem ga opazovala skozi okno, medtem ko sem se grela v Cosmo uredništvu. Na Verovškovi sem se sprehodila med bleščečimi avtomobili. Kateri bo moj? Bel? Črn? Bel? Ne, name je čakal najbolj v oči bodeč rumeni škoda citigo. »Pozornost na cesti bom zagotovo imela,« sem pomislila.
Ubogal je vsak moj gib
Prvih nekaj metrov sem se po pravici povedano za volanom tresla, ker sem do tistega trenutka vozila le dva avtomobila in zares nisem bila vajena mehke sklopke ter menjalnika, ki je gladko polzel iz ene prestave v drugo. Pomirila sem se, še preden sem se pripeljala domov, saj je jekleni konjiček pridno ubogal vsak moj gib.
Prvi dan je škoda citigo na piknik odpeljala mojo družino. Pri tem je vredno omeniti, da moj oče v višino meri dva metra in bi včasih v strop avta najraje izvrtal luknjo za glavo ali pa noge iztegnil kar čez okno. V škoda citigo-ju se je udobno namestil na sovoznikovem sedežu, pri čemer je imela za njim dovolj prostora tudi mami.
Na morje s škoda citigo
Naslednji dan so se na moje vabilo odzvale tri prijateljice, s katerimi smo pogumno odbrzele proti morju. Vremenska napoved je bila slaba, a smo si s kratkim klicem 'gor' uredile sonce, ki se je odlično ujemalo z energijo, ki jo je oddajal rumen škoda citigo. In če je bila vožnja s škoda citigo-jem dinamična, lahko naše druženje opišem kot nepozabno dogodivščino.
