"Še danes me ob misli na moja dejanja postane sram!" pravi.
"Sam nikoli nisem pomislil, da bi z mojim obnašanjem lahko bilo karkoli narobe! Posnemal sem preostale moške, tudi svojega očeta, ki ...
... jim podcenjevanja žensk ni bilo tuje. Tudi sam sem žvižgal za njimi, delil neprimerne opazke, vztrajal pri osvajanju, čeprav mi je že zdavnaj rekla: "Ne!" in do sodelavk imel sila grd odnos.
Dokler jih nisem nekega dne slišal, kako se pri malici pogovarjajo o besedah ali dejanjih, ki so jih doživele s strani moškega spola. Žal sem se v mnogih izpovedih našel kot tisti, ki je enako počel drugim (ali morda celo prav tistim) ženskam.
Zavedanje, ki me je spreletelo, me je zadelo kot strela z jasnega. Postalo me je sram. Najraje bi se jim na licu mesta opravičil. Odločil sem se, da vzamem njihove besede resno in se z njimi začnem učiti.
S sodelavkami in ostalimi ženskami v mojem življenju sem se začel pogovarjati. Najprej so mislile, da se iz njih norčujem, počasi pa so se le začele odpirati. V določenem trenutku sem se vsaki od njih tudi opravičil. Najhuje mi je bilo z mamo, saj je bila nad menoj zelo razočarana.
Z očetom nama je priredila celo predavanje, ob katerem sva se oba počutila kot mala otroka. Povedala nama je, kaj nama gre, ob tem pa opomnila, da spol pri tem ne sme imeti veze. Do vsakega človeka se je potrebno obnašati spoštljivo, zgolj zato, ker je človek. To mi je dalo misliti.
Mama je te stavke poudarjala od nekdaj, a šele zdaj sem jih končno tudi razumel. Danes se resnično trudim biti boljši, seveda mi vedno ne uspe, a od mojih soljudi pričakujem, da me na napake opozorijo. Ženske niste kos mesa, danes to vem in vas globoko spoštujem!"
Fotografije: Profimedia, GIPHY
