Jasno, moški nikoli ne jokajo. Prav gotovo pa ne zaradi težav v ljubezni. Ne pulijo si las, ne ihtijo v blazine in tudi ne zapravijo po 70 evrov za novo pričesko.
In prav gotovo svojim prijateljem ne razlagajo ure in ure, kako si sploh ne morejo več predstavljati življenja brez nje. Razen mogoče, če pošljejo vse k vragu ali pa se potolažijo pri denimo svoji sestri.
Moška fasada
Pravzaprav so moški, ki se upajo 'pokazati' izza svoje neuničljive moške fasade, dokaj redki.
Andreja tako svoji prijateljici pripoveduje:
"Tako sem utrujena. Včeraj pozno zvečer se je pred vrati pojavil moj brat Boris. Nedavno se je ločil in tako sem vso noč poslušala o njegovih težavah. Sploh si nisem predstavljala, da je lahko tudi moški tako neutolažljiv in tako prizadet. Do zdaj sem vedno mislila, da so moški zaradi svoje narave kar nekako imuni za 'srčne težave'."
Ne govorijo
Dejansko je to tudi videti tako. V prvi vrsti zagotovo zaradi dejstva, da moški ne govorijo veliko o svojih najglobljih čustvih. Celo pred svojimi najboljšimi prijatelji ne.
Namesto da bi se tedne ali mesece grizli navzven, naredijo vse, da se čim prej znebijo žalostnih čustev, tudi zato, da ne bi bili videti neuspešni.
Močno si prizadevajo potlačiti svoje duševne stiske. V službi dajejo od sebe še več kot sicer, pospešeno se ukvarjajo s športom ali pa si nenadoma omislijo novo prijateljico, pogosto kar precej mlajšo od sebe.
Raziskave kažejo, da se moški po prekinitvi razmerja dvakrat hitreje navežejo na novo partnerico kot ženske.
Ženske si mislimo, da moški niso zmožni globoke žalosti in neizmerne bolečine, a se krepko motimo. Tudi moški trpijo zaradi ljubezenskih težav, kot že kaže tudi primer Andrejinega brata.
A vseeno trpijo
Neka, zdaj že davna italijanska študija je pokazala, da jih včasih doleti še huje kot ženske. Šestintrideset odstotkov moških je priznalo, da so vsaj enkrat v življenju zelo močno trpeli zaradi razpada razmerja.
In seveda so tudi moški pogosto na robu joka, a to raje počnejo potiho. Tako je pokazala raziskava Ipsos instituta, v kateri je 51 odstotkov moških priznalo, da so vsaj enkrat že trpeli za ljubezenskimi težavami in so te tudi na glas priznali.
Prva pomoč
Ta zadržanost temelji na tem, da je moškim njihova partnerica pogosto edina oseba, pred katero se lahko odprejo in ji zaupajo svoje težave.
Partnerstvo moškim predstavlja prostor za umik, kraj, kjer imajo vedno občutek, da se morajo dokazovati in k nečemu doprinesti. Če tega naenkrat več ni, so močno prizadeti.
Kar pa jih razlikuje od žensk v primeru prekinitve razmerja, je prav njihova psihologija preživetja in utrjevanja samozavesti.
Moški se hočejo v takšnih primerih predvsem izkazati v službi ali pri športu. Namesto da bi vse dni jokali doma, jim to pomaga, da znova začutijo trdna tla pod nogami.
Mogoče pa bi se lahko še česa naučile od pragmatičnih moških … Sicer pa velja tudi obratno. Pogovor je velika tolažba, kot nekakšna topla odeja za ohlajeno dušo.
Učenje iz napak
Če malo pomislimo, je prav žalostno, da se moški ne znajo pravilno žalostiti in konec razmerja doživljajo kot nekakšno sramoto.
Izmenjava mnenj, dopustitev bolečine, pogled nazaj in učenje iz napak v preteklosti – vse to so stvari, ki jih moški odkrivajo zelo počasi. Tudi zaradi pomanjkanja izkušenj. Pogosto morajo na lastni koži izkusiti, kako vse to dobro dene.
"Tudi jaz bom morala spremeniti svojo podobo o moških," reče Andreja.
"Boris mi je ravno napisal SMS, da ob koncu tedna odhaja k staremu prijatelju – 'na pogovor'.
Kako je lahko tako presenečen?
Lahko bi predvidel. Ne vem več, kolikokrat sem zvečer le še jokala, ko mi je s toliko malenkostmi nakazoval, da ga v bistvu sploh ne gane, kaj me zanima, kaj si želim in kaj delam.
Moje življenje je bilo polno malih brezsrčnosti in polno neuspelih poskusov, da bi se mu približala.
Pred pol leta se je najin sin zaradi študija začasno preselil v tujino in kar naenkrat sem se začela spraševati, ali si zares želim preostanek življenja preživeti s tem moškim? Ne! In sem mu povedala, da želim ločitev. In on se je popolnoma sesul.
Nikoli ne bi verjela, da mu najino razmerje sploh kaj pomeni.
Rekel je, da me sploh ne razume, saj imamo vendar tako lepo življenje, midva pa naj bi se imela zelo rada.
Menil je celo, da za vsem tiči neki drugi moški. Kot da sploh ne sliši pravih razlogov. Pravi, da je moja odločitev, kot bi ga z nožem zabodla v hrbet. Ali me je sploh kdaj poslušal?
Prav gotovo se čutim počaščeno, da še vedno goji toliko čustev do mene. Toda vsa ta leta, ko sem iz njega poskušala izvabiti prav te občutke, so pustila zelo veliko sledi.
Ne vem več, ali naj mu sploh še verjamem in zaupam, ko pravi, da bi danes vse naredil drugače. Zakaj ni tega storil prej?
Preberi še: Kako nam možgani sabotirajo seksualno življenje ali pa "Nisem tvoja mama!" (Resnične punce priznale, kaj vse so delale za svoje fante)
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
