Maria se mi je zgodila precej nenačrtovano. Na vroči plaži ob osvežujočem morju na enemu od jadranskih otokov sem jo zagledal nekaj brisač in dva senčnika stran. Imela je dolge, rjave lase, lepo porjavelo polt, raven trebušček in simpatični dojkici, ki sta se smehljali soncu.
Še isti večer je, bolj po sreči, postala tudi moja nova poletna avantura. In po svoje še toliko več.
Vroče telo, hladen razum
Je že tako, da se hitro navežem, pa naj si bo na domačo žival ali pa na seksi Mario, ki je z danske prestolnice za kratek, a sladek teden priromala v moje življenje. Lepota poletnih avantur je ravno v tem, da izvajaš primarni greh, ne da bi se moral ukvarjati s tistim, kar bi sicer lahko prišlo zatem. Telefonski klici, opravičevanje, razlage, čustva. V bistvu prav idealen instant seks brez pričakovanj – razen če nisi tako bebav kot jaz in se malce zaljubiš. Ali še huje – če se malce zaljubi tudi ona. Razumsko bi se lahko vprašal, kako zelo se lahko v enem tednu resnično navežeš na človeka in mesec nazaj bi vam z lahkoto pridigal, da se ne moreš. Zdaj trdim drugače, še več, trdim, da se lahko prav pošteno zatrapaš. Teden kasneje pa, ko pride čas slovesa, preklinjaš dejstvo, da sta se rodila tisoče kilometrov narazen. In takrat sem kot naivno dete izjavil še zadnjo bedarijo: da bova ostala v stiku in se kmalu spet videla.
Kako daleč seže ljubezen?
V trenutku, ko sem še zadnjič objemal mikavno telo prelepe Marie, sem pozabil na eno zelo pomembno zadevo – namreč to, da smo moški vizualna bitja. Trznemo na tisto, kar vidimo. Skočimo, ko mimo pridrvi dober avto, pa nanj pozabimo, še preden izgine za prvim ovinkom. In zato tudi še tako intenzivna komunikacija na daljavo prej ali slej zbledi v pozabo. Poskusila sva vse – seksi telefonske pogovore, ki sem jih pri prvem računu hitro ukinil, izzivalno elektronsko pošto, pošiljanje fotografij, še celo navidezno planiranje, kdaj lahko kateri od naju pride k drugemu na obisk. Pisala sva si pogosto, prepričana, da bo stik ohranil nekaj tiste magije, ki sva jo začutila na otoku. A bolj ko sem hodil ven med ljudi in srečeval resnične ženske, takšne, ki sem jih lahko videl, prijel in, če je šlo vse po sreči, poljubil, je visok servis, ki ga je zahteval odnos z Mario na daljavo, postajal vedno težje breme.
Pomembnost bližine
Res je, da sva bila z Mario sveža zaljubljenca, produkt nenadne poletne privlačnosti, zato verjamem, da v dolgotrajnem razmerju, ki je nenadoma primorano se soočiti z odnosom na razdaljo, parček lahko prevetri ta čas z intenzivno komunikacijo. Večinoma pa tega ni moč prakticirati. Intimnost je del uspešne zveze, če jo odstraniš, pa je le vprašanje časa, kdaj boš poiskal zamenjavo. Žal. Še toliko pisem in klicev pač ne nadomesti objema, poljuba in, jasno, seksa.
Že nekaj časa je, odkar sem bil v stiku z Mario. Hranim njene fotografije in lep spomin na tisti poletni teden. Vse ostalo pa zdaj prepuščam usodi.
Darjo Hrib