Če kdaj čutiš kanček ljubosumja, kadar se tvoj dragi odpravi na ponočevanje s svojimi moškimi kolegi, naj te pomirim: nimaš se česa bati. Pravzaprav so naša druženja precej bedna, čeprav nam brez njih ne bi bilo živeti. Zakaj?!
Šlo naj bi za testosteronsko obarvano razgrajanje, zalito z obilnimi količinami alkohola: če nam vsakič znova ne uspe prekoračiti novih meja neumnega vedenja in splošnega razgrajanja, smo sveto prepričani, da se vse bolj približujemo domu upokojencev. Zadeva bolj ali manj poteka tako, da se dobimo v lokalu, žulimo pivo in drug drugemu solimo pamet o vsem mogočem.
Vendar pa od nas nikakor ne zahtevaj, da se tem večerom odpovemo. Navsezadnje se kljub vsemu vedno znova veselimo svojih praznih moških pogovorov in – priznam! – ljubosumne iskrice v tvojih očeh.
Duško, Cosmo vohun
