Njemu se prav nič ne zdi preveč vulgarno, njegove kampanje pa pogosto spremlja zloglasna oznaka X. Čeprav je nemalo tistih, ki se jim zdi stil Terryja Richardsona pretiran in presurov, ostaja ljubljenec urednikov in modnih oblikovalcev. Zakaj? Zaradi provokativnih fotografij in zaradi tega, ker je vedno poln novih in presenetljivih idej.
Da je posebna osebnost, vedo vsi.
Tisti, ki ga imajo radi zaradi njegovih fotografij, tisti, ki sodelujejo z njim, in tudi njegovi sosedi, ki ga videvajo vsak dan, ko se - oblečen v prepoznavno karirasto flanelasto srajco - v družbi svojega zvestega spremljevalca, psička Micka, vozi s kolesom.
Terry Richardson je že od nekdaj izreden profesionalec, zelo cenjen in oboževan, dovolj zgovoren pa je že podatek, da je za slovitega modnega oblikovalca Toma Forda najboljši fotograf, s katerim je kdaj sodeloval. Po priznanih fotografih, kot so Bruce Weber, Herb Ritts, Peter Lindberg in Richard Avedon, so njegove fotografije krasile naslovne strani najboljših revij na svetu, zaslužen je za Pirellijev koledar, sodeloval je z vrhunskimi top modeli in zvezdniki, kot so Leonardo DiCaprio, Sharon Stone, Lenny Kravitz ... Obožuje ga tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki ga je Terry spremljal in fotografiral za potrebe predsedniške kampanje. V začetku leta se je na prodajnih policah znašla knjiga Lady Gaga X, v kateri je kar 350 necenzuriranih fotografij kontroverzne pop zvezdnice Lady Gaga.
"Nič ni šlo skozi filtre," je povedala zadovoljna pevka in pojasnila:
"Fotografiral me je, ko sem se zbujala, umivala zobe, v kopalnici, v kadi, pod prho. Če kaj veste o njegovih fotografijah, potem veste, da ni nič nastavljeno."
Fotografija že od rojstva obeležuje življenje Terrencea 'Terryja' Richardsona, ki se je rodil 14. avgusta 1965 v New Yorku, odraščal pa je v Hollywoodu.
Njegov oče je na žalost že pokojni slavni modni fotograf Bob Richardson, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj s Helmutom Newtonom in Richardom Avedonom začel pravo modno revolucijo, znan pa je bil tudi po tem, da se je boril s shizofrenijo in odvisnostjo od mamil, mama pa stilistka Annie Lomax, ki mu je že kot majhnemu dečku podarila prvi fotoaparat. Terry je seveda z navdušenjem sprejel mamino darilo in ga začel vsakodnevno uporabljati. Prav zahvaljujoč mami je pozneje tudi vstopil v svet fotografije, saj ga je seznanila s fotografom in dobrim prijateljem Tonyjem Kentom, ki ga je zaposlil kot asistenta. Svoje prvo delo je opravljal precej neobrzdano, fotografiral je sebe, motoristične bande, težkometalske in pankovske skupine, ob katerih je odraščal ...
Toda vse to je počel naravno, nevsiljivo, včasih drzno in neobičajno. Čeprav je bil v najstniških letih asocialen, sramežljiv in ni imel prijateljev, mu to ni preprečilo ukvarjanja z glasbo - pet let je igral bas kitaro v pankovski skupini The Invisible Government.
Že v najzgodnejših delih je mogoče prepoznati posebnost njegovega stila, ki je iz Richardsona naredil novega porednega fanta v svetu fotografije.
Je brez sramu, agresiven, usmerjen k eksplicitnemu erotizmu, začinjenem s precejšnjo mero samoironije, pogosto neprijeten in vznemirjajoč zaradi svoje grobosti in surovosti. Pravzaprav je eksplicitnost njegovo kraljestvo - običajne lokacije, nenaličene filmske in glasbene zvezde, top modeli, navadni ljudje, zasačeni na ulici ali na javnem stranišču ... Richardsonovo nadarjenost in specifično delo je modna industrija opazila sredi devetdesetih, ko je v glavnem delal oglasne kampanje, ki so bile drugačne od drugih, ker je uporabljal zelo malo ali nič svetlobe. Njegov rahlo primitiven način dela je bil v absolutnem nasprotju z glamurjem in sijajem modnega sveta, vsako delo pa je bilo na robu čistega seksa, kar je posebna lastnost, ki je v tistem času uspevala le malokomu. Svojevrstna legenda je postal, ko je za kampanjo modne znamke Sisley objavil fotografijo ameriškega modela in igralke Josie Maran. Ta je molzla kravo neposredno v svoja usta, mleko pa ji je pomenljivo teklo po bradi in prsih. Takrat je vsem pokazal, da je pripravljen pomikati meje, za katere številni niso niti vedeli, da sploh obstajajo. Napovedal pa je tudi, da bo meje pomikal z vsakim svojim naslednjim delom.
Njegova dolgoletna in izredno uspešna kariera je zaznamovana z erotiko in provokativno goloto, a Terry kljub temu vztrajno zatrjuje, da ne mara in tudi nikoli ni maral pornografije:
"Pornografija me nikoli ni privlačila, ne maram je, ker je v tem svetu preveč bolečine in žalosti, skoraj nič pa radosti in zadovoljstva. Nikogar ne bi rad izkoriščal, to nisem jaz, to preprosto ni moj stil. Na mojih fotografijah se vsi sijajno zabavajo."
Kljub tem besedam pa so enega od najbolj iskanih in zaželenih fotografov na svetu, čigar kontroverzna dela so v glavnem na meji med umetnostjo in pornografijo, že obtožili spolnega nadlegovanja. Škandal je izbruhnil med pariškim tednom mode leta 2010, ko ga je danski model in filmska ustvarjalka Rie Rasmussen obtožila, da manipulira z mladimi kolegicami in da je to počel tudi z njo. Danki so se pridružile tudi druge domnevne žrtve. Med njimi je bila model Jamie Peck, ki je namenila nekaj resnih obtožb na njegov račun. Govorila je o tem, da se je Richardson med fotografiranjem nepričakovano začel slačiti in se samozadovoljevati pred njo.
"Stara sem bila 19 let, ko sem ga spoznala na neki zabavi. Povabil me je v studio, pa sem pozirala in gola plesala ob pesmih skupine Yeah Yeah Yeahs. Prosil me je, naj ga kličem stric Terry, in privolila sem, čeprav se mi je zdelo neumno. Med naslednjim fotografiranjem se je kar nenadoma slekel, pred mano je stal povsem gol z aparatom v rokah," se je izpovedala Jamie, ki pozneje nikoli več ni sodelovala z njim, opisano izkušnjo pa označuje za najhujšo v svojem življenju. Vsi, ki ga dobro poznajo, pa še vedno vztrajno trdijo, da se v družbi mladih deklet, ki so med fotografiranji v glavnem gole, vede neoporečno in da jim dopušča, da se obnašajo tako, kot jim najbolj ustreza. Branila ga je tudi tudi igralka in model Noot Seear, ki je dejala:
"Terry je resnično tip na mestu, ne sili te v nekaj, česar si ne želiš. Je fantastičen fotograf in vse, kar zahteva na snemanjih, je sodelovanje."
Terry pa je o tej neprijetni temi na svoji uradni spletni strani napisal:
"Resnično sem prizadet zaradi nesmiselnih obtožb. Srečen sem, da vsak dan delam z mnogo fantastičnimi osebami. Od nekdaj spoštujem svoj posel, ljudi, za katere in s katerimi delam, in ta posel jemljem kot sodelovanje s tistim, ki stoji na drugi strani fotoaparata."
Časopisne stolpce pa je polnil tudi letošnjo pomlad, ko je v Los Angelesu fotografiral težavno igralko Lindsay Lohan, s katero je po opravljenem delu seksal. In Lindsay je bil seks za eno noč dovolj, da se je zaljubila vanj.
"Terry ne ve, kako naj se je znebi. Totalno se je prilepila nanj in zdaj mu je žal, da je sploh seksal z njo," je takrat povedal njegov prijatelj. Terry in LiLo se poznata že dolga leta in fotograf že ves čas privlači to igralko. Po tem, ko sta se zabavala med rjuhami, pa ga je zvezdnica ves čas klicala in mu pošiljala sporočila, kar ga je spravljalo v obup, saj se mu je vse skupaj zdelo preveč naporno.
"Situacija je zapletena, saj se Terry in Lindsay družita z istimi ljudmi. Zdaj se mora on spomniti, kako bi ji povedal, da ni zainteresiran za zvezo z njo, ne da bi ona zaradi tega znorela," je še povedal njegov prijatelj. Očitno je Terry našel pravi način, da ji je to sporočil, saj - vsaj kolikor je znano - Lindsay ni znorela, ko je dobila košarico.
Pa pustimo zdaj te sočne zgodbice in se spet posvetimo njegovemu ustvarjanju ... Na njegovih fotografijah takoj pade v oči to, da se modeli odlično zabavajo. Terry pač sijajno fotografira in tega se prav vsi tudi zavedajo. Svetloba, barve, atmosfera, obrazi - vse je popolno, z vsake fotografije pa sevata dobro razpoloženje in želja po življenju, tako da ljudje ob pogledu na njegove fotografije preprosto morajo pomisliti, da se modeli noro dobro zabavajo. Mešanica profesionalnosti in edinstvene nadarjenosti prinaša pozitivna in nalezljiva čustva, kar je zanesljivo pripomoglo k neverjetnemu uspehu vsega in vseh, ki so se znašli pred njegovim objektivom, pa naj gre za golo punco, majico ali sandale. Terry je ta zabaven, ekspliciten, obscen, vznemirjajoč, zanimiv, žgečkljiv in škandalozen svet leta 2006 združil v knjigi Kibosh, ki je po njegovih besedah najpomembnejša v njegovi karieri in ki vsebuje kar 358 fotografij 'za odrasle'.
"Gre za posel, ki že zelo dolgo traja, delam od 16. leta, ko sem začel fotografirati iz zabave, kar je pozneje preraslo v poklic. O Kiboshu sem vedno razmišljal kot o rezimeju svojega dela. Kibosh je moja knjiga, najintimnejši delček moje fotografske biti. Izrek 'Nikoli ne bi od nekoga zahteval, da stori nekaj, česar tudi sam ne bi storil', ki je zapisan v uvodniku, je odsev mojega globokega spoštovanja do vseh, ki so mi pomagali pri njenem nastajanju. Hotel sem, da bi bilo vsem jasno, kako zelo mi je ta knjiga pomembna, zanemaril nisem niti enega detajla, vse je moralo biti tako, kot sem si od nekdaj predstavljal. Izraziti se, povedati zgodbo o sebi prek fotografij je posel, ki zahteva mnogo, mnogo časa, morda tudi vse življenje. In to je zame Kibosh."
S temi besedami je Terry Richardson opisal smisel svojega dela. In smisel njegovega dela je dati zabavi obraz!
Napisal Tim Jeras, fotografije Getty images
