Jean Paul Gaultier - moda je najzabavnejša igra na svetu!

Čeprav je sloviti francoski modni oblikovalec Jean Paul Gaultier aprila dopolnil že 60 let, ima v sebi še vedno neuničljiv duh in domišljijo Petra Pana. Zanj je moda najzabavnejša igra na svetu, hkrati pa tudi izredno resna stvar.

Jean Paul Gaultier - moda je najzabavnejša igra na svetu! (foto: story) story
11. 11. 2012

Ob omembi Gaultierjevega sloga vsak povprečen poznavalec mode takoj pomisli na šarmantni svet nasprotij, presenetljiv spoj različnih kultur, raznovrstne vloge in različne teze.

Modna brv, po kateri korakajo ženske in moški z vsega sveta, oblečeni v senzualno spodnje perilo, ruska krila, škotske kilte, evropske suknjiče in tibetanske kape, jasno govori o ideji raznolikosti, ki ljudi ne razdvaja, ampak jih združuje. To je njegov edinstveni slog. To je Gaultier.

Jean Paul Gaultier, rojen 24. aprila 1952 v pariškem predmestju Arcueil, že od nekdaj spretno skriva podatke o sebi in svoji družini, zato je o njegovem otroštvu izredno malo znanega.

Ta edinček je bil izrazito občutljiv deček, ki so ga navduševale dišave. Moda ga je začela zanimati že kot zelo majhnega, zato je rad raziskoval in proučeval barve, tkanine in kroje. Večkrat je že povedal, da je navdih za svoje prve kreacije našel v posteljnih pregrinjalih, ki jih je uporabljal na najrazličnejše načine, in da je prve rokavice izdeloval iz aluminijastih pločevink in škatel.

Njegov oče, knjigovodja Paul, in mama, tajnica Solange, nista bila navdušena nad njegovo nagnjenostjo k modi, med drugim tudi zato ne, ker nista imela denarja, da bi mu lahko kupovala modne revije.

Če ne bi bilo babice Marie Garrabe, pri kateri je preživljal vsak četrtek, verjetno sploh ne bi postal svetovno znan. Marie je bila namreč prava čudakinja, ki se je ukvarjala z alternativno medicino, hipnozo in hiromantiko (prerokovanje iz črt na dlani, op. a.). Znala je napovedovati prihodnost iz tarot kart, ven je pogosto hodila oblečena v kombinezon, lokalnim ženskam pa je delila zakonske nasvete. Kadar so se ji potožile, da jih možje zapostavljajo, jim je govorila, naj spremenijo videz, naj se drugače oblečejo in naličijo. Za zgled jim je dajala svetovni zvezdnici Avo Gardner in Marilyn Monroe. Imela je tudi televizijo in vnuku je dopuščala, da je gledal programe, ki niso bili primerni za otroke. Med njimi so bili tudi nastopi, ki so jih prenašali iz slovite glasbene dvorane Folies Bergère, in tako je Jean Paul odkril zanimivejši in predvsem povsem drugačen svet.

Po neki oddaji je v šoli ustvaril risbo provokativne ženske figure v mrežastih nogavicah in modrčku, zaradi katere ga je učitelj kaznoval. In kakšna je bila kazen? Najprej jih je z ravnilom dobil po rokah, potem pa je moral s svojo risbo, nalepljeno na hrbet, hoditi od ene učilnice do druge. Namesto norčevanja, ki ga je pričakoval učitelj, ki mu je naložil kazen, je doživel občudovanje vrstnikov, zato je nehal skrivati svoj talent.

V nasprotju z večino vrstnikov, ki nikakor še niso resno razmišljali o poklicu, je imel Jean Paul že pri 17 letih jasno izdelano idejo o svoji prihodnosti.

Povsem prepričan je bil, da si želi vstopiti v svet mode, zato je - čeprav ni imel nobene izobrazbe - pogumno potrkal na vrata v Italiji rojenega francoskega modnega guruja Pierra Cardina. Gospod Cardin, navdušen nad Gaultierjevo nadarjenostjo in ekstravagantno osebnostjo, je takoj zaslutil njegovo neizmerno kreativnost, zato mu je ponudil poskusno delo in ga zaposlil kot asistenta.

"Pri Cardinu je vladala neomejena svoboda, lahko sem bil ekstravaganten do skrajnosti," se spominja. Ker je bil po naravi precej nemiren in poln kapric, je Cardina zapustil že po letu dni in se najprej 'zatekel' k Jacquesu Esterelu, potem pa še k Jeanu Patouju. Leta 1974 se je vrnil k prvotnemu delodajalcu, torej h Cardinu, za katerega je v Manili delal kot oblikovalec kolekcij 'ready-to-wear' za severnoameriški trg.

Delo na Filipinih ga je prisililo, da se je osamosvojil in začel sam sprejemati odločitve, hkrati pa je prav zaradi dela spoznal tudi celotno južno Azijo, se zaljubil v Indijo in se začel zanimati za etno elemente, ki so pozneje postali sestavni del njegovih kreacij.

"Po vrnitvi v Pariz sem bil zrelejši, izkušenejši in zaželel sem si, da bi ustvarjal nekaj, kar bi nosilo samo moj podpis," je pojasnil pozneje.

Da bi uresničil svojo željo, je odprl majhen studio, svojevrsten spoj agresivnosti, poguma in glamurja. To je storil po prigovarjanju življenjskega in poslovnega partnerja Francisa Menugeja, ki ga je ves čas opogumljal, naj se vendarle odloči za lasten posel. Svojo prvo modno revijo je priredil leta 1976 - devet modelov, drobnih deklet in čvrstih fantov, je nosilo oblačila, izdelana iz tkanin za vreče, baletne oblekice s puloverji norveških ribičev in ne ravno tradicionalne kilte.

V njegovi glavi so vse kombinacije oblačil mogoče, saj se njegovo vodilo že od nekdaj glasi: Zakaj pa ne? Gaultier meni, da - razen modrčka - ne obstaja niti eno oblačilo, ki bi bilo izključno žensko ali moško. Enako velja tudi za barve:

"Nesmiselno je reči, da je neka barva za deklice, druga pa za dečke, čeprav to stalno počnemo. To je tako, kot bi rekli, da lahko neko pijačo pijejo samo deklice, neko zelenjavo pa lahko jedo samo dečki."

In medtem ko so drugi modni oblikovalci navdih našli v bogastvu in luksuzu, je Jeana Paula navdahnila londonska ulična moda. Preostali so na modnih revijah predstavljali popolne modele, on pa je v svoje kreacije oblačil tetovirane, stare, plešaste, androgine, debele ... Pariz ga je sprejel z navdušenjem, še zlasti mlada generacija, v sloviti modni reviji Vogue pa so pisali, da je Jean Paul Gaultier nezmotljiva izbira in da njegovi inovativni predlogi ne bi mogli priti ob primernejšem času.

Farida Khelfa, 50-letna francoska igralka in manekenka, ki je v osemdesetih letih zakorakala na modno brv v njegovih modelih, nekaj časa pa je tudi delala zanj, je avtorica dokumentarnega filma Jean Paul Gaultier ou les codes bouleversés. Sloviti modni oblikovalec v enournem filmu govori o uspehih, dogodkih in skrivnostih 30-letne kariere, spregovori pa tudi o zasebnem življenju, o katerem javnost ne ve ravno veliko. V dokumentarcu se med drugim pojavljajo Madonna, Ditta Von Teese, Beth Ditto in druge zvezde, ki so sodelovale z njim, še posebej ganljiv pa je pogovor med njim in nekdanjo francosko prvo damo Carlo Bruni Sarkozy, v katerem Jean Paul govori o svojem prizadevanju v boju proti aidsu, za katerega se je odločil, ko je leta 1990 za posledicami te bolezni umrl njegov partner Francis Menuge:

"Stalno in vsem ponavljam, da je kondom moj najljubši kos garderobe, ker ščiti pred aidsom."

Menuge je njun skupni posel vodil kar 15 let, kolikor sta bila tudi v razmerju, ko je umrl, pa je Gaultier resno razmišljal o tem, da bi zapustil svet mode. Tega na srečo ni storil, se je pa zato odločil, da bo izpolnil Francisovo staro željo in zakorakal v visoko modo. Couture zahteve so bile precizne in zelo stroge - poleg stalnih strank, ki naročajo oblačila po meri, je moral dvakrat na leto predstaviti kolekcije z najmanj 30 modeli in imeti najmanj 15 vrhunskih krojačev. Čeprav je bilo sredi devetdesetih čedalje manj kupcev luksuznih oblačil in se je zdelo, da ta trg počasi izginja, in čeprav je bil takšen poslovni 'preobrat' precej tvegan, je leta 1997 predstavil prvo kolekcijo visoke mode. In prva oseba, ki se je odločila za nakup njegovega modela, je bila avstralska filmska zvezdnica Nicole Kidman!

jean-paul-gaultierŽe pet let prej se je rodila linija JEAN'S Paul Gaultier, leta 1993 se je pojavil njegov prvi parfum, preprosto poimenovan z njegovim imenom, navdahnjen pa z ljubljeno babico, davnimi časi in spomini iz otroštva (steklenička v konzervi), leta 1998 pa je na trg izstrelil še otroško kolekcijo, poimenovano Junior Gaultier. Hkrati je neumorno delal tudi na drugih področjih, med drugim je oblikoval pohištvo, prirejal razstave v muzejih ... Leta 2004 je postal umetniški direktor ženskega prêt-à-portera luksuzne francoske modne hiše Hermès. Lani je ta položaj sicer zapustil, a mu je ostalo 45 odstotkov delnic te modne znamke.

Njegovo kariero je nedvomno zaznamovalo tudi izredno plodno sodelovanje s kraljico popa Madonno, ki je v začetku aprila napovedala konec sodelovanja z italijansko modno znamko Dolce & Gabbana in vrnitev h Gaultierju, ki je zanjo oblikoval kostume za njeno aktualno turnejo MDNA. Madonno že od nekdaj obožuje, ker sta oba skoraj enako uporniška do vsega, kar je konvencionalno:

"Ko sem jo prvič videl, je pela pesem Holiday in bila videti fantastično. Bila je tako 'stajliš', da sem bil prepričan, da je Angležinja - prevelik nakit, mrežaste nogavice, križi ... Drugič, mislim, da je bilo leta 1984, je pred šokiranim občinstvom v Radio City Music Hallu v New Yorku na podelitvi nagrad MTV v poročni obleki pela Like a Virgin. Bila je neverjetno močna in vplivna, ker ji ni bilo niti najmanj mar, kaj si drugi mislijo o njej. Takrat sem dojel, da Madonna ni kar kdorkoli."

Ker je imela pevka že takrat rada njegove kreacije, je obojestransko navdušenje preraslo v prijateljstvo in poslovno sodelovanje. Njena svetovna turneja Blond Ambition World Tour iz leta 1990 je ostala v spominu predvsem po ekstravagantnih kostumih, v katerih je nastopala. Prednjačili so svileni stezniki in zašiljen modrček, ki si ga je po njegovem nasvetu nadela čez oblačila. S tem je izstrelila novo modo, ki so jo sprejeli z neverjetno hitrostjo. Sicer pa je kostume izdeloval tudi za Kylie Minogue, Marilyna Mansona in filme Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec režiserja Petra Greenawaya, Kika in Slaba vzgoja, ki sta nastala pod režijsko taktirko Pedra Almodóvarja, Mesto izgubljenih otrok režiserja Jeana-Pierra Jeuneta ter Peti element, ki ga je podpisal Luc Besson.

"Gaultier je preveč avtentičen in preveč nedolžen, da bi šokiral samo zaradi šoka. Je provokativen, a ni pozer, ki poskuša delati škandale. Je zelo seksualen, a nikoli umazan," je med vnovičnim sodelovanjem pri ustvarjanju filma Koža, v kateri živim izjavil Almodóvar o svojem dolgoletnem prijatelju Jeanu Paulu, strastnemu ljubitelju sedme umetnosti:

"Filmi me navdušujejo že od 12. leta."

Francoski modni guru danes živi sam v Parizu, kjer prosti čas najraje preživlja ob dobri knjigi ali v kinu.

Odkar se je pred 20 leti osamosvojil njegov sijajni asistent Martin Margiela, kljub velikemu številu pomočnikov prav vse kolekcije dela kar sam.

"Močno si želim, da bi nekega dne nekaj posla prepustil drugim, a če hočeš to storiti, moraš najprej najti nekoga s podobno senzibilnostjo," pojasnjuje, zakaj še vedno najraje ustvarja sam.

Tudi po skoraj štirih desetletjih v svetu mode in ustaljeni navadi, da nenehno preseneča, se še vedno nadvse zabava:

"Mislim, da obstaja še veliko stvari, ki čakajo, da jih znova odkrijem. Okoli sebe vedno najdem mnogo virov navdiha, nikoli mi ne primanjkuje idej. Moram se le truditi ostati luciden, da bi ujel tiste najbolj zanimive. Moje delo je obsesija, s katero se od nekdaj in kontinuirano ukvarjam. Ne uspe se mi ustaviti, ne morem nehati, ker vedno obstajajo modeli, ki me priganjajo, da jih stalno olepšujem, urejam in spreminjam."

Napisal Tim Jeras, fotografije Profimedia

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri