Si vedno slabe volje? Misliš, da ima vesolje nekaj proti tebi? Se pogosto znašaš nad svojimi prijateljicami in drugimi bližnjimi? Če bi rada postala sebi in drugim bolj prijazna, beri naprej.
Si večkrat jezna na ves svet in to tudi pokažeš? Po navadi so za našo slabo voljo krivi vsi drugi (od zoprnih staršev in neodgovornih prijateljic pa vse do sebičnega partnerja), razen nas samih. Toda če so vsi okrog tebe tako zelo grozni, ti pa edina, ki nisi, bi bilo dobro, če bi premislila, ali obstaja vsaj majhna verjetnost, da se težava skriva v tebi.
Z drugimi besedami: si kdaj pomislila, da si v resnici ti tista, ki si odgovorna za vso zmedo in kaos, ki se dogaja okrog tebe? Vsi po vrsti se namreč srečujemo s težavami in razočaranji v odnosih, v službi in doma, toda bolj kot to, kaj se zgodi in kdo naj bi bil za to kriv, je pomembno, kako se s takšnimi težavami soočiš.
Ena možnost je, da pretiravaš in iz muhe narediš slona, s čimer seveda tvoja majhna težavica nenadoma postane največji problem v tvojem življenju, druga pa je, da nekoliko spremeniš svoj pogled na stvari in še enkrat premisliš, kaj v življenju je res vredno tvojih skrbi in kaj ne.
Sledi sedem zelo dobrih razlogov, zakaj si tako preobremenjena z malenkostmi in kako lahko slabo voljo zamenjaš za prijeten nasmeh.
Breme št. 1: Imaš preveč opravkov
Imaš neznansko dolg seznam telefonskih klicev, ki jih moraš nujno opraviti še danes, obveznosti, ki absolutno ne morejo počakati do jutri, in opravke, ki so neodložljivi?
Če misliš, da je smisel življenja to, da se cele dneve razdajaš na vse možne konce in kraje ter si vedno v pogonu, ni nič čudnega, da si nemirna in zoprna. S tem, ko si vedno znova nalagaš dodatne opravke, se namreč zapleteš v začarani krog, ki mu ni videti konca: če vedno govoriš, da si boš potem, ko boš dokončala vse naloge, vzela več časa zase in za sprostitev, a si medtem že naložiš nove opravke, do potrebnega počitka in občutka notranjega zadovoljstva sploh nikoli ne boš prišla.
Rešitev? Vsake toliko časa se opomni, da lahko prav vsak opravek počaka in da si samo ti tista, ki pritiska nase. V resnici zelo malo nalog, ki jih opravljamo, spada pod kategorijo 'nujno' – tisto, kar je res nujno, je naša sreča, naš notranji mir in sožitje z bližnjimi.
Namesto da vso svojo energijo usmeriš v tuhtanje in skrbi glede nepomembnih nalog in opravkov, več časa nameni za tisto, kar si si vedno želela početi: druži se s prijatelji, slikaj ali fotografiraj, obišči starše, odpravi se na tečaj plesa ali petja, pojdi v kino. In če boš imela zato, ker si boš vzela tri ure časa zase, slabo vest, pomisli, kako bi ti bilo, če bi ti nekdo povedal, da je jutri zadnji dan tvojega življenja. Si prepričana, da bi ga zapravila za nesmiselne opravke?
Breme št. 2: Želiš biti v središču pozornosti
Si kdaj med pogovorom grobo prekinila prijateljico, ker si imela na zalogi boljšo zgodbo kot ona? Ali pa si nekoga kar tako mimogrede ponižala zato, da bi pokazala svojo superiornost? Povsem človeško je, če se kdaj pa kdaj s takšnimi strategijami poskušaš izpostaviti in opozoriti nase. Tako nam konec kocev veleva tudi naš ego, ki bi rad bil viden, slišan, spoštovan in sploh nekaj posebnega.
Toda če moraš vedno znova dokazovati, da si boljša od drugih, te to lahko pripelje v bridko tekmovalno vojno z drugimi, ki se po navadi konča z grenkim priokusom in nenehnim nezadovoljstvom.
Rešitev? Ko boš v situaciji, ko si bo tvoja prijateljica (ali kdo drug) dala duška pri pogovoru in boš začutila potrebo po tem, da bi jo prekinila ter pozornost prenesla nase, se raje zanesi na svojo samozavest. Ta ti bo pomagala, da se boš odpovedala potrebi po tem, da bi bila v središču pozornosti, in namesto tega dovolila prijateljici, da zasije in vodi pogovor. Kdo ve, morda boš v sebi začutila celo, da si vesela zanjo.
Namesto da med pogovorom druge prekinjaš s stavki kot: ''Meni se je nekoč zgodilo nekaj podobnega,'' ali pa: ''Ugani, kaj se mi je zgodilo danes,'' se raje ugrizni v jezik. Da boš to lažje naredila, naj ti povemo še tole: ko boš drugemu dala priložnost, da se pokaže, in videla, kako ga je to osrečilo, si lahko tudi sama lastiš nekaj zaslug za to. In prav možno je, da se boš zato počutila veliko bolje.
Breme št. 3: Hočeš vse, in to takoj
Čeprav želja po tem, da bi nekaj čim prej opravili, povečuje našo učinkovitost, vse skupaj postane nevarno, če smo zaradi tega nestrpni 24 ur na dan vsak dan, to pa botruje našemu nezadovoljstvu in stresu. Če še ne veš, je prav potrpežljivost tisto, kar v mnogo ženskah spodbuja gracioznost, lepoto in občudovanje drugih. Biti potrpežljiva pomeni, da sprejemaš tudi nenadne ovire, ki se pojavijo v tvojem življenju in ki ti preprečujejo, da bi nemudoma uresničila svoje želje.
Potrpežljivost ti lahko pomaga, da zaživiš v sedanjosti in se odpreš tistemu, kar ponuja, pa čeprav ne gre za najbolj prijetne stvari, obenem pa se znebiš misli na to, kaj vse te čaka in kaj vse moraš še postoriti v prihodnje.
Če obtičiš v prometu ali pa če čakaš na nekoga, ki zamuja že pol ure, se zadrži, še preden se tvoja jeza spremeni v kotalečo se snežno kroglo, ki postaja čedalje večja in bo slej ko prej udarila v prvega, ki ti bo prišel naproti. Namesto tega globoko vdihni in si sproščeno povej, da so na svetu veliko bolj pomembne reči, kot sta na primer zamujanje ali pa čakanje v prometnem zamašku.
Skupaj s potrpežljivostjo boš pridobila tudi občutek, da boš lažje oprostila drugim za njihove napake. Ko ti bodo v restavraciji naslednjič postregli z nečim, kar sploh nisi naročila, ali pa te bo nekdo zmotil pri pomembnem delu, se vprašaj, ali je to nekdo resnično naredil samo zato, da bi te razjezil. Zelo možno je, da bo odgovor negativen.
Če si zelo občutljiva in hitro izbruhneš, poskusi potrpežljivost graditi in prakticirati postopoma. Prvi korak je ta, da si sredi kočljive situacije, ki bo v tebi zbudila občutek neučakanosti, vzameš pet minut časa in si v tem obdobju povsem zavestno ne dovoliš, da te situacija spravi ob živce. Naslednjič naj bo to deset minut in tako naprej, vse dokler ne boš sposobna popolnoma prezreti zoprnih situacij.
Breme št. 4: Izogibaš se dobrotam
Če si obsedena s tem, koliko kalorij poješ na dan, naj ti povemo, kaj so odkrili znanstveniki z Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu: če na dan zaužiješ manj kot 50 gramov ogljikovih hidratov, s tem zmanjšuješ vsebnost serotonina v svojem telesu, ki v možganih nadzoruje tako tvoje razpoloženje kot apetit. Manj sladkorja, manj serotonina, večja slaba volja, bi lahko rekli.
Če torej pri sebi opažaš, da si čedalje bolj občutljiva, ranljiva in celo depresivna, pa se izogibaš vsega, kar naj bi redilo, raje pojej kaj sladkega in ne imej slabe vesti. Vzemi si čas in se prepusti užitkom, ki ti jih nudi takšen obrok. V dolgoročnem smislu to pomeni, da v svoje prehranjevalne navade vključi več ogljikovih hidratov, najbolje riž in polnozrnat kruh, ki ti bodo pomagali prebroditi tudi najbolj nerazpoložene dneve.
Breme št. 5: Pričakuješ, da bo življenje pravično
Če še ne veš, je življenje polno vzponov in padcev. Prav vsi smo jih deležni in ne glede na to, kako popolna in pridna si, ti bo življenje sem in tja poslalo na pot oviro, ki bo pokvarila tvoja pričakovanja in načrte. Tako pač je. In če se v trenutkih krize raje smiliš sama sebi ali pa se ti smilijo drugi in misliš, da življenje ne bi smelo biti tako težko, vedi, da si s tem delaš medvedjo uslugo.
Prej ko boš sprevidela in se sprijaznila z dejstvom, da se vse vedno ne izide tako, kot si želimo, manj zamer in žalosti boš kopičila v sebi. Ko se boš ti ali prijateljica ponovno znašla v stiski, se ne vdajaj pomilovanju in večnemu spraševanju, zakaj se je to zgodilo – raje sebi ali njej pomagaj s povsem praktičnimi načini, ki bodo hitreje zacelili rane in tebi ali njej omogočili, da se boš hitreje spet postavila na noge. Obenem pa ne pozabi, da za vsakim dežjem posije sonce in da se za prav vsako slabo stvarjo, ki se zgodi, skriva zelo dober razlog za to.
Breme št. 6: Gojiš stare zamere
Si še vedno jezna na svojo mamo, ker ti je uničila praznovanje 18. rojstnega dne? Ne moreš preboleti bolečine in razočaranja, ki ti ga je povzročil tvoj bivši? Čeprav so negativna čustva, ki jih čutiš, ko se spomniš na pretekla razočaranja, nekaj povsem običajnega, je zamera po navadi veliko bolj dolgotrajna in boleča, predvsem zate.
In če verjameš, da mora biti tisti, ki ti je povzročil slabo, za to kaznovan, hkrati pa obenem kuješ še maščevanje, ti to preprečuje, da bi zaživela v sedanjosti in se odprla novim, pozitivnejšim izkušnjam. Morda se ti na prvi pogled zdi, da bi s tem, ko bi nekomu nekaj oprostila, ta prišel preveč poceni skozi in da si tudi on zasluži podobno trpljenje, kot si ga prestala ti. Toda dejstvo je, da s tem, ko v sebi gojiš zamere, žalost in razočaranje, postajaš čedalje bolj zagrenjena in s tem zastrupljaš samo sebe, kar pomeni, da v dolgoročnem smislu škodiš samo sebi.
Raziskave kažejo, da obstaja velika povezava med gojenjem zamer in poslabšanim zdravstvenim stanjem: ljudje, ki so jih drugi prizadeli in so do njih zato gojili zamero, lahko trpijo zaradi povišanega pritiska in srčnega utripa ter negativnih občutij, kar so povsem jasni znaki stresa, obenem pa tudi jasni simptomi, ki nakazujejo težave z visokim pritiskom, srcem in depresijo.
Rešitev? Preprosto sprejmi dejstvo, da te je nekdo prizadel. V meditaciji ali takrat, ko boš sama in povsem mirna, si še zadnjič dovoli, da pri tem začutiš vso bolečino in jezo, ki jo je to sprožilo v tebi. Potem mu/ji/jim povsem zavestno odpusti za slaba ravnanja in mu/ji/jim zaželi vso srečo v prihodnje. Da bo učinek večji, si ljudi, ki so te prizadeli, prikliči pred oči ali glej v njihovo sliko in zgornji stavek o odpuščanju povej na glas. Olajšanje, ki ga boš začutila, bo takojšnje.
Morda ti bo pri tem, da se znebiš negativnih čustev iz preteklosti, pomagalo tudi to, da si v spomin prikličeš čas, ko si ti kdaj prelomila obljubo in prizadela druge. Tako kot si vedno našla dober izgovor za svoje početje, ga zdaj najdi še za tiste, ki so prizadeli tebe. Tako boš lažje razumela, zakaj so naredili, kar so naredili, in se dokončno poslovila od zamer.
Breme št. 7: Nisi sposobna pogledati širše
Vsakemu izmed nas se je že zgodilo, da smo bili zjutraj povsem dobre volje, na poti v službo pa se nam je zgodilo nekaj zoprnega (doma na primer nismo mogli najti svojega najljubšega puloverja ali pa nam je nekdo pred nosom izmaknil parkirni prostor) in smo bili potem ves dan slabe volje. Toda ali nam mora en sam neljub dogodek res pokvariti ves dan?
Če si ne boš dovolila, da te povsem nepomembna situacija tako spravi s tira, se lahko izogneš slabi volji in stresu, ki ti ga prinese slab dan. In če se ti bo po majhnem prepiru, ki ga boš imela zjutraj s partnerjem, ali pa pri zvitem gležnju, ki ga boš staknila pri telovadbi, zdelo, kot da je konec sveta, se vprašaj: ''Se mi bo jutri (ali pa čez mesec dni) to še vedno zdelo tako pomembno?''
S tem sicer ne boš rešila težav, s katerimi se morda ukvarjaš, vsekakor pa boš tako na življenje pogledala s širše perspektive, takšne, ki ti bo pomagala uvideti, da se po navadi ubadaš z malenkostmi, ki so v primerjavi z življenjem povsem nepomembne.
Sreča kliče
S spodnjimi navadami si lahko pomagaš zajeziti svojo slabo voljo.
- Znižaj stres
Namesto da sama sebe siliš v stresne situacije, se jih raje izogibaj. Sploh tiste, za katere veš, da te bodo spravile v obup in slabo voljo (npr. obisk pri partnerjevih starših). Če to ni možno, si pomagaj z različnimi tehnikami sprostitve. Joga ali meditacija bosta odlično učinkovali.
- Znebi se negativnega razmišljanja
Ko se boš naslednjič zalotila, da misliš na nekaj slabega, zavestno ustavi svoje misli, še preden v sebi najdeš vse razloge, zakaj bi morala biti slabe volje. Če ti je na primer tvoj šef danes povedal nekaj krepkih, si ni treba v mislih še stotič ponoviti vsake njegove besede. Raje svoje misli zaposli s filmom, ki je pravkar prišel v kino in bi ga rada videla, ali pa misli na nakupovalni izlet, na katerega se boš odpravila s prijateljico.
- Izbiraj prepire
Seveda se boš slej ko prej morala sporeči z nekom, ki ti je blizu, toda pomisli samo na vse tiste prepire, ki si jih imela, pa so bili čisto nesmiselni (npr. zaradi dvignjenega pokrova na stranišču). Če boš prepire modro izbrala in se resnično osredotočila na tiste, ki so pomembni, boš imela veliko več možnosti, da jih razrešiš konstruktivno in imaš kakšno korist od njih.
Prevod in priredba: Janka Menart
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc