Vsi vemo, da je pomembno, kaj jemo, vse več raziskav pa kaže, da je za naše zdravje pomembno tudi, kdaj jemo. Nova raziskava namreč nakazuje, da bi lahko preprosta sprememba prehranjevalnih navad pomagala ohranjati možgane v boljši formi tudi v zrelejših letih.
Raziskovalci so ugotovili, da so starejše ženske, ki so vse obroke pojedle v približno deveturnem časovnem oknu in vsaj štiri ure pred spanjem niso več jedle, na določenih testih razmišljanja dosegle boljše rezultate kot tiste, ki so jedle čez daljše obdobje dneva.
Ni pomembno le, koliko pojemo
V manjši klinični raziskavi je sodelovalo 47 žensk, starih med 50 in 79 let, ki so imele prekomerno telesno težo ali debelost. Vse so šest mesecev sledile zmanjšanemu energijskemu vnosu in zaužile približno 500 kalorij manj na dan.
Polovica udeleženk je jedla le znotraj deveturnega časovnega okna – na primer med 10. in 18. uro –, druga polovica pa je obroke razporedila čez približno 12 ur.
Na koncu raziskave sta obe skupini izgubili podobno količino telesne teže, v povprečju okoli sedem kilogramov. Razlika pa se je pokazala pri testih kognitivnih sposobnosti.
Udeleženke, ki so se držale časovno omejenega prehranjevanja, so bile uspešnejše pri nalogah prostorskega načrtovanja in reševanja problemov. Raziskovalci so opazili tudi, da so na nekaterih testih spomina in učenja naredile manj napak, čeprav pri testih večopravilnosti in odzivnega časa med skupinama niso zaznali bistvenih razlik.
Vodja raziskave, profesorica Sue Shapses z ameriške univerze Rutgers, poudarja, da so bili učinki sicer razmeroma skromni, vendar dovolj zanimivi, da upravičujejo nadaljnje raziskave.
Morda vas zanima tudi:
- 5 znakov, da imate toksičnega sodelavca (vsak dan vam jemlje energijo)
- Marsikdo jim zavida: v teh mesecih so rojeni ljudje z neverjetno notranjo močjo
Daljši nočni post ugodno vpliva na zdravje
Strokovnjaki domnevajo, da koristi izvirajo iz usklajenega delovanja cirkadianega ritma, presnove in vnetnih procesov v telesu. V številnih državah ljudje jedo skoraj ves dan – pogosto v 14-urnem obdobju, kar pomeni, da telo ponoči počiva brez hrane le okoli deset ur. Vse več raziskav pa nakazuje, da lahko daljši nočni post ugodno vpliva na zdravje.
Pregled raziskav, objavljen v začetku letošnjega leta, je pokazal, da je bilo zaključevanje zadnjega obroka pred 19. uro povezano z izboljšanjem telesne teže, indeksa telesne mase, obsega pasu, krvnega tlaka in drugih kazalnikov presnovnega zdravja. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre za predhodno raziskavo z razmeroma majhnim številom udeleženk, zato iz nje še ni mogoče sklepati dokončnih zaključkov.
Profesorica Wendy Hall s King's College London, ki pri raziskavi ni sodelovala, meni, da je časovno omejeno prehranjevanje obetaven pristop za podporo zdravju možganov pri ljudeh srednjih in starejših let s prekomerno telesno težo. Hkrati pa poudarja, da bodo potrebne večje, strokovno recenzirane raziskave, ki bodo pokazale, ali so opažene izboljšave tudi klinično pomembne.
Če bodo ugotovitve potrjene, bi lahko ena zelo preprosta sprememba – omejitev prehranjevanja na približno osem do devet ur na dan in večerja dovolj zgodaj, da pred spanjem minejo vsaj štiri ure brez hrane – postala ena izmed navad, ki pomagajo ohranjati možgane zdrave tudi v poznejših letih.
Povzeto in prirejeno po: Guardian
