Življenje v študentskem domu

Si postala brucka in se pripravljaš na samostojno življenje; boš nekaj dni na teden preživela brez nadzora svojih staršev, zaživela v študentskem domu in začela uživati študentske dni? Te morda skrbi, kako se boš znašla, poiskala nove prijatelje in se navadila na ‘bivanje v skupnosti’? Te skrbi tudi to, da študentski dom (čeprav je cenovno najugodnejši), ni primeren zate?

Ta članek smo pripravili prav zate, po zanimali smo se, kakšne so navade in običaji v domovih. Laura Fekonja, ki v enem od njih živi že pet let, nam je povedala, kako glasno, zanimivo in zabavno je včasih. Obenem pa zatrjuje, da se vedno najdeta čas in mir za učenje in da je pred tabo čudovito obdobje. Bodi brez skrbi in čim bolj družabna. Prijateljstva, ki se stkejo v takšnih skupnostih, ponavadi trajajo za vedno.

Od skupnih stranišč do modernega stanovanja

Za bivanje v študentskem domu lahko zaprosiš z uradno prošnjo, ki jo nato oddaš v Pisarni za Študentske domove, ki se nahaja na Kardeljevi ploščadi 13 v Ljubljani. Odobritev in hitrost vselitve sta odvisna od števila prednostnih točk, ki jih zbereš. Te točke pa zajemajo socialni status, materialni položaj, uspeh na maturi, končni uspeh v četrtem letniku srednje šole in oddaljenost od kraja študija. Bolj kot si oddaljena od Ljubljane (ali kraja študija), prej bo tvoja prošnja pozitivno razrešena.

Zelo redko se zgodi, da novega študenta sprejmejo že takoj na začetku študijskega leta, zato si vseeno zagotovi sobo ali stanovanje, v katerem boš bivala do odobritve. Praviloma so prošnje razrešene nekje do decembra, čeprav nekateri študenti iz krajev, ki niso tako oddaljeni, v domu zaživijo šele eno leto po pričetku študija.

- Ko je tvoja prošnja vendarle ‘uslišana’, ti ponudijo, da izbereš, v katerem od domov bi najraje bivala. Ponavadi so prosti tisti domovi, ki veljajo za najslabše, vendar lahko čez čas zaprosiš za premestitev.

- Kateri domovi so na slabem glasu? Tisti najstarejši, slabo opremljeni, zanje so značilne skupne sanitarije in kuhinja za celo nadstropje. V Ljubljani so to določeni bloki v Rožni dolini, npr. blok 1, blok 4, pa Kolegij in ŠD na Gerbičevi; ti veljajo tudi za najbolj ‘žurerske’ bloke.

- Novejši domovi: t. i. tihi domovi (po 22. uri mora biti mir) so na zelo visokem nivoju, moderno opremljeni, imajo novo kuhinjo, kopalnico, pohištvo, priključek za internet, primerni so tudi za bivanje invalidov. So najboljši približek stanovanju; so apartmajskega tipa, v njih bivajo štiri osebe. Nekateri od njih so: Rožna Dolina, bloka 5 in 2. Obstaja tudi poseben blok, namenjen študentskim družinam.

Prilagajanje je nujno

Cene za bivanje so odvisne od standarda študentskega doma in ne od socialnega položaja, gibljejo pa se med 8.000 in 36.000 sit mesečno. Ko si sprejeta, lahko v domu živiš do konca študija; imeti moraš le status študenta, enkrat lahko letnik tudi ponavljaš. Tudi izredni študenti lahko zaprosijo za dom; pogoj je le, da imajo predavanja vsaj trikrat tedensko ter da niso zaposleni.

Kljub vsem prednostim in neomejenim možnostim za zabavo pa je za takšno življenje treba biti zelo strpen in sposoben prilagajanja. ‘Stanovanje’ si namreč deliš z drugimi (sprva nepoznanimi) študenti, svojo majhno sobo pa še s sostanovalko oz. ‘cimro’. Prav to je včasih najtežje, saj se lahko v majhni sobici znajdeta dve popolnoma različni osebi, z drugačnim življenjskim ritmom (ena je npr. jutranji tip in pridna učenka, druga gre spat šele pozno ponoči ...) in navadami. Če s ‘cimro’ resnično ne bi mogli shajati, lahko zaprosiš za premestitev v drug apartma ali dom. Nekateri študenti se v času študija selijo večkrat, tudi do desetkrat!

Sicer pa se prav v domovih ponavadi stkejo pristna in trajna prijateljstva in zgodijo nepozabne dogodivščine.

Si vedela?

Če se ti zdi, da bivanje v ŠD ni primerno zate, pa bi vseeno potrebovala finančno podporo, lahko zaprosiš za subvencijo za bivanje pri zasebnikih. Pričakuješ lahko do 15.000 sit pomoči mesečno

Manjka le pralni stroj

Laura Fekonja, 23-letna absolventka slovenistike, je pred petimi leti iz majhne Negove prišla v Ljubljano; živi v ŠD Mestni Log, apartma si deli še z enajstimi študenti, pred kratkim se je k njej preselil njen fant.

Nad takšnim življenjem je navdušena, saj je srečala ogromno ljudi iz vseh koncev Slovenije in dodobra spoznala, kako so videti prave študentske zabave. Čeprav pravi, da se je malo že umirila, pa na glavnih dogodkih še vedno ne manjka.

Sicer pa je lansko leto štiri mesece študirala v Pragi – in tam bivala v pravem ‘socialističnem’ domu. Kopalnice so bile brez kabin, tuši so bili pritrjeni na steno; med umivanjem nisi imel nobene zasebnosti. Všeč pa ji je bilo, da si je lahko za majhno vsoto izposodila sesalec ali sušilnik za lase (to pri nas ni mogoče), pa tudi pralni stroji so bili na voljo – tega v Ljubljani najbolj pogreša.

Laura ti svetuje, da se za pomoč obrneš na starejše študente, ki ti bodo radi pomagali in svetovali.

Zabave, dolge tri dni

Največje in najglasnejše zabave so ponavadi v starejših domovih. Razlog za to je, da ‘jih ni tako škoda’. Sicer pa Laura pravi, da študentje hitro najdejo razlog za zabavo, pri njih v apartmaju (kjer se že od nekdaj vsi zelo dobro razumejo), je vsaj ena na teden, včasih določijo tudi temo (npr. ‘palačinka parti’).

Sicer so načeloma dogovorjeni, da spoštujejo želje posameznika in ga ne motijo, če se ta pripravlja na izpit. “Vendar je treba vzeti v zakup, da je to pač ŠD,” dodaja Laura. “Tudi mene so že prišli budit ob štirih zjutraj, naslednji dan pa sem imela izpit.” Nekateri se tako ‘vživijo’, da jih s kakšne zabave ni tudi več dni. Ali pa evforično razbijajo kozarce; zato jih pred njimi včasih kar skrijejo. Drugi pa se jih nikoli ne udeležijo.

Ker so ponavadi res glasne, je logično, da nekatere ta hrup zelo moti. Sicer pa so se pri Lauri že ‘bojevali’ s študenti iz spodnjega nadstropja, napadali so se z vodo in zmočili cel apartma. Še dobro, da pride dvakrat letno sanitarna inšpekcija in s sostanovalci generalno očistijo stanovanje (tudi sicer imajo ‘čistilni red’; razdeljena gospodinjska opravila), saj preverjajo vse - od vodnega kamna naprej.

Kako je čez konec tedna?

Za razliko od tistih iz tujine odhaja mnogo slovenskih študentov čez konec tedna domov; najbrž k temu pripomore majhnost Slovenije, saj si v dveh urah že v najbolj oddaljenem kraju. Kdor ostane, ima idealno priložnost, da se posveti učenju, saj v domu vladata mir in tišina. Tudi poleti je mirno; nekateri sicer ostajajo, ker si v Ljubljani poiščejo kakšno službo. Med novoletnimi prazniki je prav tako prazno, vendar so organizirane zabave; super je, ker nikogar ne motiš, pa tudi prijatelji lahko prenočijo v apartmaju, če to dovolijo sostanovalci, ki jih ni.

Lastna himna

Nekateri študentje čutijo veliko pripadnost do doma, v katerem bivajo.

Vsakega bruca čaka krst (ponavadi jih vržejo oblečene pod tuš), sicer pa je najbolj živahno meseca maja, ko so organizirane majske igre; športna tekmovanja (tudi npr. v pikadu) in številni koncerti. Tradicionalni so tudi pohod na Rožnik, pustovanje, pa npr. Dan Mestnega loga (koncert s piknikom).

Nekateri študentje čutijo veliko pripadnost do svojega doma in imajo celo svojo himno; na zabavah jo potem glasno prepevajo. Sicer pa je ta povezanost veliko večja v domovih neapartmajskega tipa, kjer se zaradi skupnih prostorov res vsi še bolj poznajo. Tudi bivši stanovalci se radi vračajo na obisk (včasih celo organizirajo zabavo v njihovo čast) in priznavajo, kako pogrešajo čas, ko so še živeli v takšni skupnosti.

Zaklepanje in dediščina

Boš videla, življenje v domu bo prav prijetno; bodi prilagodljiva.

Mogoče boš mogla kdaj pomiti posodo namesto koga drugega, naslednjič pa jo bo on namesto tebe.

 

1 Če bo na obisk prišel tvoj fant, se ob intimnih trenutkih nujno zaklenita v sobo, zgodilo se je že, da so koga ujeli v kočljivem položaju.

2 S sabo v dom moraš prinesti manjše gospodinjske aparate, posodo, kozarce, pribor (tudi hladilnik kupijo študentje skupaj). Sicer je nekaj stvari že tam – pravijo jim apartmajska dediščina, pustili so jih bivši študentje.

3 ‘Črnci’ so tisti študentje, ki v domu bivajo na črno – od nekoga so odkupili odločbo. Če nepričakovano pride inšpekcija, se včasih skrijejo v omaro ali kopalnico.

4 Tudi v domovih izven Ljubljane, v Mariboru, Kopru in na Bledu je vedno zelo veselo. Tamkajšnji študentje so še bolj povezani, saj so, za razliko od ljubljanskih, vsi domovi na istem koncu.

Prednosti in slabosti

“Če bi lahko vsak študent v domu imel lastno sobo, bi bilo kot v pravljici,” pravi Laura.

Za:

• cena
• pestro študentsko življenje
• spoznavanje različnih ljudi
• osebnostna rast (razvijanje tolerance)

Proti:

• prilagajanje
• sobe ne moreš opremiti po svoji želji
• nemiri, ko bi se rad učil ali spal
• ni zasebnosti
• nisi sama v sobi

Savina A. Ritter