Znebi se majhnih skrbi

Strinjala se boš, da včasih čisto nič ne pomaga, če ti kdo reče, da se nehaj obremenjevati zaradi nečesa, kar te dela napeto in živčno. Zaskrbljenosti se namreč po navadi zelo težko znebimo. Toda marsikatero skrb lahko obrneš sebi v prid in jo spotoma še spraviš iz svoje glave.

1. Skrb sproža akcijo

Najslabše, kar lahko storiš, je, da dovoliš, da te skrb popolnoma prevzame in da ne narediš ničesar, da bi se je znebila. Skrbeti, ne da bi si aktivno prizadevala, da se te skrbi tudi znebiš, je izguba časa. Če bi si lahko s skrbmi napolnili bančne račune, bi zagotovo vsi po vrsti samo skrbeli, žal pa stvari niso tako preproste. Če pa se odločiš, da boš na primer zaradi finančnih skrbi sprejela dodatno delo, nekaj prodala ali malo manj zapravljala, boš s tem zagotovo napolnila svoj bančni račun in se znebila nadležne težave. Skrbi se torej najlažje znebiš tako, da greš v akcijo in poskrbiš, da narediš vse, kar je v tvoji moči, da jo spraviš iz svojega sistema.

2. Skrb je koristna

Poleg zgoraj navedenih razlogov si prav zavoljo skrbi lahko včasih veliko pazljivejša in bolj pripravljena na morebitno negativno presenečenje. Če se na primer odpravljaš na izlet in te skrbi, da bo morda deževalo, proti temu zagotovo ne moreš narediti nič (deževalo bo lahko v vsakem primeru, ne glede na to, da zaradi tega ne boš mogla spati). Lahko pa vzameš s seboj dežnik in pelerino ter tako poskrbiš, da ne boš mokra. Če te na primer skrbi, da bo kdo vdrl v tvoje stanovanje, se boš skrbi najlažje znebila tako, da si boš v stanovanju namestila alarmno napravo in ga poleg tega še zavarovala. S tem se boš znebila skrbi in spotoma naredila še nekaj koristnega za svoj dom.

3. Nepotrebne skrbi

Vprašaj se, ali je tvoja skrb sploh vredna tvoje pozornosti in ali jo sploh potrebuješ. Zapomni si prejšnje načelo, ki govori o tem, da je skrb koristna. Če te cele dneve skrbi, ali bo tvoje mesto prizadel potres, si lahko prepričana, da je tvoja skrb popolnoma nesmiselna in nepotrebna, saj ne moreš prav nič storiti proti njej (razen morda tega, da se preseliš v drugo mesto, kjer pa te bodo obhajale popolnoma enake skrbi). Tudi tebe je verjetno kdaj skrbelo, kakšno oceno boš dobila za šolsko nalogo ali izpit, pa zaradi tega rezultati niso bili prav nič boljši ali slabši. Veliko boljše bi bilo torej preprosto pozabiti na vse skupaj in se z rezultatom obremenjevati potem, ko ga že izveš; če je ta slab, seveda. Pri opredeljevanju svojih skrbi si pomagaj z naslednjimi pravili.

Pravilo petih let. Vprašaj se, ali bo čez pet let tvoja skrb še vedno pomemb­na. Časovni razpon lahko seveda skrajšaš na primer na en dan, teden ali mesec. Bo tvoja skrb jutri še vedno tako velika in grozna ali se ti bo morda takrat zdela smešna in celo nesmiselna?

Enačba. Vsaka skrb zahteva svoj čas in energijo. Pomisli, ali nisi za določeno skrb porabila že preveč svojega časa in energije in ali se res splača, da ju še naprej trošiš, namesto da bi energijo usmerila v kaj konstruktivnejšega.

Lestvica. Omisli si lestvico od ena do deset in poskusi ovrednotiti svojo skrb glede na pretekle slabe izkušnje. Pomisli na najslabšo izkušnjo, ki si jo preživela in ki bi jo lahko ocenila s čisto desetko. Kako bi z njo primerjala trenutno skrb in kako bi jo izmerila na svoji lestvici?

4. Bodi pozitivna

Če že moraš nenehno misliti o prihodnosti, vsaj ne tuhtaj samo o najslabših možnih scenarijih, temveč negativne misli zamenjaj s pozitivnimi. Zakaj bi se na primer ob odhodu na potovanje obremenjevala in skrbela zaradi najhujših stvari, ki se ti lahko zgodijo v tuji deželi, ko pa bi lahko mislila na to, koliko novih stvari boš videla in poskusila?

Marta Pirnar

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc