Zdrav in bel nasmeh

25. 5. 2011
Deli

Da se boš lahko še bolj ponosno smejala, je as. dr. Andreja Kuliš, dr. dent. med., za Cosmo odgovorila na vsa vprašanja, povezana z bleščeče zdravim nasmehom.

Kako naj prepoznam dobrega zobozdravnika?

Kot v vsakem poklicu je tudi dober zobozdravnik tisti, ki dela s srcem. To je po navadi lahko prepoznati po tem, da mu ni težko delati več oz. dlje časa, če je to potrebno. Strokovno podkovan je tisti, ki se redno izobražuje in  ti predstavi različne oblike zdravljenja. Najpomembneje pa je, da je med vama medsebojno zaupanje.

Ali moram k zobozdravniku takoj, ko me začne zob boleti oz. skeleti?

Ja, v vsakem primeru pa vsaj enkrat letno. Zavedati se moraš, da hitrejši odhod k zobozdravniku pomeni manj trpljenja za ohranitev zob ter manjši finančni in časovni vložek v popravilo.

Zakaj me včasih cel večer boli zob, potem pa bolečina preneha?

Vzrokov je veliko. Najbolj natančno lahko to odgovori zobozdravnik po pregledu takega zoba. Po navadi gre za vnetje živca  zaradi globokega kariesa, ki je že prizadel tudi živec. Vzroki pa so lahko tudi drugje, sploh ne v zobu, in zdraviti moramo pravi vzrok. To je pomembno vedeti, ker se prepogosto zgodi, da se povsem zdravemu zobu vzame živec ali se ga celo izpuli, pa to sploh ne bi bilo treba.

Zakaj me zaskeli zob, ko jem sladoled, popijem kaj vročega …?

Taki zobje so po navadi zdravi, le skleninski plašč, ki ščiti zobe, je po navadi ob dlesni prekratek. Razlog je njegov odlom ali pa umik dlesni. Take zobe premažemo z različnimi premazi, ki pa so žal nezanesljivo učinkoviti. Na trg so pred kratkim poslali zaenkrat edini učinkoviti preparat, ki sam po sebi ni drag, vendar je zaradi dražje tehnike nanosa njegova uporaba v cenovnem razredu večje bele zalivke.

Zakaj zob boli?

Ko je zobni živec okužen z bakterijami, ne boli. Bolijo v resnici stranski produkti bakterij, po navadi plin, ki z mehanskim pritiskom na kost povzroči občutek bolečine. Če je nastajanje stranskih produktov in njihov odvoz iz telesa v ravnovesju, ne boli, kljub temu da je v kosti lahko že večji 'granulom'.

Zakaj ne smem vzeti aspirina, če me boli zob, in kako naj si pomagam ob bolečinah?

Aspirina se ne priporoča ob kirurškem posegu, saj zavira strjevanje krvi. Če nameravaš boleč zob le zdraviti, pa je celo priporočljiv, saj blaži vnetne znake, v zgodnji fazi vnetja pulpe pa lahko celo prepreči njeno odmrtje.

Je bolje, da si zobe na hitro očistim po vsaki jedi ali da jih zjutraj in zvečer čistim po najmanj dve minuti?

Temeljito čiščenje zob (vsaj dve minuti) je nujno vsaj zvečer pred spanjem. Tak režim čiščenja te skoraj gotovo ščiti pred boleznimi dlesni. Pred kariesom pa te z gotovostjo zaščiti le redno vzdrževan visok pH v ustih. To dosežeš z rednim čiščenjem zob, po vsaki jedi in z omejitvijo pogostosti vnosa sladkih in kislih jedi.

Ali res ni priporočljivo umivati zob takoj po zaužitju čokolade in mehurčkastih pijač, da si ne uničim sklenine?

Res ne, saj se ob sladkih oz. kislih pijačah spremeni pH v ustih, kar povzroči prehajanje mineralov iz zobovine v slino in zobje so bolj 'ranljivi'. Čiščenje zob v kislem okolju le še spodbudi izgubo mineralov. Pred čiščenjem nevtraliziraj slino z vodo ali odloži čiščenje za približno pol ure, ko se bo spet vzpostavilo pravo ravnovesje v ustih.

Ali žvečilni gumi res pomaga po jedi, če pri sebi nimam krtačke?

Pomaga le delno, učinek žvečilnega gumija po jedi je približno tak, kot da bi si podrgnila zobe s prstom in gazo. Nekaj ostankov hrane odstrani, vendar pa ima redno in čezmerno žvečenje žvečilnega gumija negativne učinke na čeljustni sklep in mišice. Večurno žvečenje preobremeni omenjene strukture, kar lahko izzove spremembe, v najhujših primerih kronične bolečine. Žvečilni gumi ima pozitiven učinek le ob žvečenju do pol ure na dan.

Na kaj moram biti pri ustni higieni najbolj pozorna?

Da si vzameš čas in z nitko oz. interdentalno ščetko ter zobno ščetko zares očistiš vse zobne obloge.

Kakšna je razlika med nitko in interdentalno ščetko in katero bolj priporočate?

Pri pravilni in vestni uporabi razlike v učinkovitosti ni. Veliko pacientov ima zaradi lažje tehnike uporabe interdentalne krtačke raje slednjo. Sicer pa se interdentalne krtačke pri mostičkih bolje obnesejo od nitk.

Kako naj izberem pravo krtačko zase?

Izberi mehko ali največ srednje trdote s čim več ščetinami.

Kakšne so zvočne krtačke?

To so edine krtačke, ki so dokazano učinkovitejše od dobre odstranitve oblog z navadno krtačko. Vse druge tehnologije krtačke so za zdaj le reklamni triki.

Ali zobe lahko enako učinkovito operem tudi brez zobne kreme oz. kakšno vlogo ima zobna krema?

Zobna krema je dopolnilo pri čiščenju. Pri odstranjevanju oblog je bistvena mehanska odstranitev. Zobne kreme načeloma pomagajo psihološko s svežim okusom, deloma pa dovajajo fluor, ki okrepi sklenino. Za dobro ustno higieno niso neobhodne. Lahko so celo škodljive – kot npr. t. i. belilne kreme, ki vsebujejo ostre delce, ki sicer res učinkoviteje odstranijo zabarvanja na zobeh, vendar na dolgi rok poškodujejo in tanjšajo belo sklenino in tako skozi stanjšano sklenino proseva rumeni dentin. V končni fazi so po večletni uporabi zobje bolj rumeni prav zaradi uporabe zobnih past, ki naj bi jih pobelile.

So zobne prhe priporočljive?

So relativno nepomembne za dobro ustno higieno. Odstranijo le tiste dele hrane, ki se niso in se verjetno tudi ne bi prilepili na zob. Dajejo lažen občutek čistih ust, tisti plak, ki pa je trdno vezan na zob (veže se že znotraj ene minute po vnosu jedi) pa mirno nadaljuje razkrajanje zobovine.

Res potrebujem zobne vodice?

Ustne vodice so koristne, če vsebujejo učinkovine, ki zares učinkujejo, takih pa je malo. Ena takih učinkovin je klorheksidin, po navadi v 0,2-odstotni koncentraciji, ki je zelo učinkovit pri preprečevanju nastanka obzobnih bolezni.

Zakaj so priporočljivi zobni aparati in ali mi lahko tudi škodujejo?

Zaradi nepravilnosti zobne vrste se ti hitreje lahko pojavi karies in hitreje se lahko slabša stanje pri vnetju obzobnih tkiv, neprivlačen nasmeh zaradi 'razmetanih zob' pa je poglavje zase – če ti zobovje ni všeč, si slabšaš samopodobo in se manj smejiš, si nezadovoljna, ker pa ti zobje niso všeč, jim boš verjetno namenila manj pozornosti tudi z nego. Zobni aparati so zelo redko lahko škodljivi; zaradi ortodontskega premikanja zob lahko pride npr. do krajšanja zobnih korenin, kar pa se med terapijo nadzoruje z rednimi rentgenskimi slikami.

Kakšne vrste zobnih aparatov so mi na voljo in kakšne priporočate vi?

Obstajajo snemni in fiksni aparati. Vsak aparat ima prednosti in slabosti in ni vsak aparat za vsako ortodontsko nepravilnost. O optimalni izbiri aparata se je treba pogovoriti s svojim zobozdravnikom. Zadnje čase postaja zelo moderna nevidna ortodontija s snemljivimi prozornimi opornicami ali pa fiksni aparat, ki se nosi na zadnjih (notranjih) ploskvah zob in je zato prav tako neviden.

Kakšen je nevidni zobni aparat?

Nevidni snemni ortodontski aparat Invisalign je sistem, ki s tankimi prozornimi opornicami premika zobe, podobno kot fiksni ortodontski aparat, z razliko, da se ga ne vidi. Opornice se naredijo s posebnim odtisom in računalnikom v ZDA in se nosijo 22 ur na dan (snameš ga med jedjo in čiščenjem) in se jih menja na 14 dni.

Kakšen pa je aparat, ki se nosi na zadnjih ploskvah zob?

Ti aparati so na pogled enaki kot klasični kovinski fiksni aparati, ker so na zadnji strani zob, pa se jih ne vidi. Tehnika izdelave takega aparata je zelo draga, zato so dražji od klasičnih. Poleg tega zahtevajo dovolj prostora med zobmi in izvrstno higieno. Ker ni kontrole očesa na zadnjih zobnih ploskvah, tehnika čiščenja pa je še zahtevnejša kot pri fiksnih aparatih na sprednjih ploskvah, kariesa ne bo le pri izvrstni in resnično redni higieni.

Ali si s kristalčki lahko poškodujem sklenino?

Pri pravilnem rokovanju ne. To velja predvsem pri odstranitvi kristalčkov in lepila, ki se mora izvesti s posebnimi svedri, ki ne poškodujejo sklenine in so hkrati dovolj močni, da odstranijo lepilo. Seveda je pomembno tudi dobro čiščenje zoba, ki nosi kristalček.

Obožujem kavo in čaj, zato imam zelo obarvane zobe. Kaj naj naredim?

Redno čisti zobe doma in pri zobozdravniku, uporabljaj ultrazvočno ščetko ali pa se odpovej kavi in čaju.

Kakšna je razlika med beljenjem pri zobozdravniku in odstranjevanjem oblog?

Beljenje je sprememba strukture kolagena, zaradi česar so zobje kemično bolj beli. Odstranitev oblog pa je površinska in mehanska odstranitev zabarvanj in oblog, torej nekakšno generalno čiščenje zobovja.

Kaj menite o najrazličnejših metodah za beljenje, ki se jih lahko lotim sama doma?

Če so učinkovite, so prenevarne za domačo uporabo, če pa niso nevarne, so neučinkovite. Beljenje se priporoča samo pod nadzorom zobozdravnika. Zobne kreme, ki obljubljajo bolj bele zobe, namreč vsebujejo trde delce, ki mehansko drgnejo zobno površino, ki je zato vedno tanjša. Belilna sredstva iz proste prodaje pa so kemične substance (karbamid peroksid ali peroksid), ki so agresivna do mehkih tkiv, poškodujejo lahko dlesen in ustno votlino, pri čezmernem požiranju pa škodijo tudi požiralniku in želodcu.

P.S. Belilne paste vsebujejo ostre delce, ki na dolgi rok poškodujejo in tanjšajo belo sklenino in tako skozi stanjšano sklenino proseva rumeni dentin. Po večletni uporabi so zobje bolj rumeni prav zaradi uporabe zobnih past, ki naj bi jih pobelile.

Ali pretirano beljenje škoduje zobem?

Študije ne kažejo na to, da bi imelo beljenje negativne učinke na zobe. Trdnost in površinska struktura zoba se ne poslabšata. Beljenje povzroči spremembo v strukturi kolagena, ki preide iz prozornega stanja v belo. Zobje so beli po navodilih zobozdravnika. Najučinkovitejša je seveda kombinacija dveh beljenj – laserskega beljenja in metode 'home bleaching', kjer zobozdravnik izdela individualne opornice, ki tesnijo in gre tega agresivnega gela ven zelo malo. Izdelki v prosti uporabi ne tesnijo in učinkovino zato požiramo. Če je močna, je to škodljivo, če ni močna, pa nima belilnega učinka.

Kakšno je lasersko beljenje in kakšno 'home bleaching'?

Prednosti laserskega beljenja so v tem, da je učinek takojšen (v eni uri), in zato bolj opazen. Lasersko beljenje pa je še enkrat dražje od metode 'home bleaching'. Pri njej je učinek razporejen na več dni, zato ni tako udaren. Prednost zadnje metode pa je v tem, da omogoča vzdrževanje dosežene beline z nizkimi stroški. Zobje po 6 do 12 mesecih rahlo potemnijo nazaj, v že izdelane opornice se tako po potrebi enkrat do dvakrat na leto da belilni gel in se ga nosi nekaj ur.

Ali lahko vsi dosežemo t. i. hollywoodsko belino?

Zobje lahko dosežejo le določeno stopnjo beline, naprej ne gre. To skrajno stopnjo se doseže in vzdržuje s kombinacijo eno- ali dvokratnega laserskega beljenja, dopolnjenega z metodo home bleaching in se jo z njo tudi vzdržuje skozi leta. Snežna belina hollywoodskih igralcev je pogosto kombinacija skrajne lastne beline, potem pa nanje prilepijo ekstra bele luske, ki še posvetlijo barvo in popravijo obliko zob. Ko zob doseže končno belino, ga nobeno nadaljnje beljenje zob ne more še bolj posvetliti, takrat pomagajo le še te luske.

Kaj je bolj zdravo za moje zobe – prevleka ali beljenje?

Za zobe je vedno najbolj zdravo, da se jih pustiš take, kot so, in jih vzdržuješ. Beljenje je manj invazivna metoda, zato se ji vsekakor daje prednost pred porcelanom. Je pa pri beljenju tako – če zobje niso popolni, tudi po beljenju ne bodo. Videz popolnih zob lahko tako dosežeš le s porcelanskimi luskami oz. kronami. Če je tvoj cilj popoln hollywoodski nasmeh, je vedno smiselno izbrati najmanj invazivno terapijo, ki to omogoča. Tako si sledijo beljenje in ortodontija, šele nato kompozitne in nazadnje porcelanske luske. Seveda pa pri izboru terapije odločajo dane možnosti. Zob z veliko zalivkami in/ali odlomljen po beljenju/ortodontiji ne bo videti bolje. Takrat je smiselna rešitev porcelanska luska.

Kaj točno so porcelanaste luske in zakaj naj bi se odločila zanje?

Zobne luske – fasete oz. veneerji so tanke porcelanske luske, posebej izdelane za vsak zob, ki se trajno prilepijo na zobno površino. S porcelanskimi fasetami lahko spremeniš barvo, obliko in videz počenih ali odlomljenih zob, nepravilno postavljenih zob, zabarvanih zob, premajhnih ali prekratkih zob in presledkov med zobmi.

Kako mi lahko zobozdravnik popravlja zobe, če imam porcelanasto lusko? Ali mi mora po vsakem posegu na zobu namestiti novo?

Ne. Če pride do kariesa, se ga odstrani z zadnje strani, kjer luske ni. Pod lusko samo pa se karies ne bi smel razviti.

Ali moram porcelanaste luske menjati ali mi ostanejo za vse življenje?

Kot vsako protetično delo imajo tudi luske svojo povprečno življenjsko dobo in ta naj bi bila v desetih letih 90-odstotna. To pomeni, da v povprečju izgubimo od eno od desetih lusk v desetih letih. Njihova življenjska doba je odvisna od individualnih dejavnikov. Če je z lusko kaj narobe v prvih dveh letih, gre po vsej verjetnosti za tehnično napako. Če pa se težave pojavijo pozneje, so razlogi po navadi na strani pacienta. Udarec, karies, škripanje z zobmi. Pri pacientih z bruksizmom je sicer treba biti previden, saj lahko uničijo protetično delo že drugi dan po vsavitvi. Dogaja se, da zlomijo ali poškodujejo lasten živ in zdrav zob.

Kaj menite o zobni estetiki? Za katere posege se odloča največ Slovencev in kaj to pomeni za našo ustno votlino?

Predvsem mladi iščejo pomoč pri vzpostavitvi lepih nasmehov po vzoru ameriških zvezdnikov. Nevidno Invisalign ortodontijo po vzoru Justina Bieberja, perfektne zobe ameriških filmskih igralk z uporabo porcelanskih lusk. V modo prihajajo tudi posebne porcelanske luske, ki ne zahtevajo brušenja zob, temveč se preprosto prilepijo na obstoječe zobe. Žal se tega ne da narediti pri vsakomur. Po eni strani je to lepo, saj mene kot strokovnjaka pogosto zasrbi jezik, da bi komu svetovala, naj si s preprosto, poceni in neinvazivno metodo kompozitnih luskic dramatično izboljša videz zob. Po drugi strani pa je prav ta težnja po estetski perfekciji posledica umetnega ustvarjanja samopodobe, če nisi tako perfekten, kot je Megan Fox ali Brad Pitt.

Bruksizem

Škripaš z zobmi?!

Te večkrat boli obrazni predel glave, tvoj dragi pa se pritožuje, da ponoči škripšaš z zobmi?

Odgovori na spodnja vprašanja

  • Zjutraj je tvoja čeljust napeta, otrpla in/ali imaš občutljive čeljusti.
  • Imaš že malo obrabljene zobe (obrabljati so se začeli z izginotjem vršička podočnikov in krajšanjem dolžine sekalcev).
  • Hitro te začne skeleti ob hladnih in sladkih jedeh.
  • Mučijo te glavoboli in/ali napetost v vratu in ramenih.
  • Imaš težave in/ali bolečine pri premikanju čeljusti.

Če si odgovorila na večino vprašanj pritrdilno, trpiš za bruksizmom – razvado stiskanja in škripanja z zobmi, večinoma ponoči. Posledice kroničnega bruksizma niso le poškodbe zobovja, kot je skrajšanje zobnih kron, temveč celo postaran videz zaradi vedno nižjega ugriza, bolečine v mišicah s tipično obrazno bolečino in glavoboli ter kronične okvare sklepa, ki se kažejo kot pokanje v sklepu, zmanjšanje gibljivosti čeljusti in kronične bolečine.

Te težave zdravijo zobozdravniki s posebnim aparatom, ki ga vstaviš na zobovje čez noč.

Besedilo: Petra Arula, fotografije: Peter Murdoch, shutterstock, promocijski material

Za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo as. dr. Andreji Kuliš, dr. dent. med., specialistki zobne protetike iz Stomatoestetike Kuliš (www.stomatoestetika.si).

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc