KLJUČNE TOČKE:
- Krivulja pozabljanja kaže, da izgubimo do 90 odstotkov novih informacij v enem tednu.
- Pisanje naučenega z lastnimi besedami izboljša spomin in razumevanje.
- Hitro uporabljanje novih informacij pomaga pri prenosu iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
- Razmislek o povezavi novih znanj s preteklimi izkušnjami okrepi sposobnost njihovega zadržanja.
Ne spreglej:
- Prehranska dopolnila, ki jih tvoje telo po 50. letu dejansko potrebuje (izvoli seznam!)
- O, vauu! 😍 TO je 5 najlepših destinacij v Italiji (želela jih boš obiskati)
Zaključite z zanimivim podcastom, preberete izjemno zanimiv članek ali se udeležite navdihujočega izobraževanja. Zaintrigirani ste, kimate v znak soglasja. Klikne. Počutite se polni energije. Celo pomislite: "To si bom zapomnil za vedno." In nato, že čez nekaj dni, večine tega ne morete več priklicati v spomin. To ni zato, ker ne bi bili pozorni ali ker bi bili pozabljivi. Vaši možgani preprosto počnejo to, za kar so zasnovani.
Dve krivulji, ki oblikujeta naš proces učenja
Večina nas pozna učno krivuljo — hitrost, s katero izboljšujemo svoje sposobnosti ali razumevanje skozi čas. Pričakujemo, da se bo učenje sprva zdelo težko, nato pa bo z vajo in ponavljanjem postajalo lažje.
Medtem ko učna krivulja pogosto pritegne veliko pozornosti, pa le malo ljudi govori o krivulji pozabljanja — čeprav je prav tako ključna. Psiholog Hermann Ebbinghaus jo je prvi prepoznal med letoma 1880 in 1885 v seriji samoposkusov, nato pa so jo mnogokrat potrdili še drugi. Krivulja pozabljanja prikazuje, kako hitro izgubljamo nove informacije skozi čas. Ebbinghaus je ugotovil, da pozabimo približno 50 odstotkov naučenega v eni uri, 75 odstotkov v enem dnevu in do 90 odstotkov v enem tednu. Brez okrepljenega ponavljanja lahko tudi najbolj privlačne ideje hitro zbledijo iz spomina.
Izziv pozabljanja pa ni nič novega. Že v Stari zavezi, v 5. Mojzesovi knjigi (4,9), nas opozarjajo, naj ne pozabimo naučenih lekcij. Podobno nas Pirkei Avot (Etika očetov) 3:8 svari pred zanemarjanjem študija in posledičnim pozabljanjem učenj. Danes ameriški talmudist dr. Joshua Kulp nadaljuje to tradicijo s poudarkom na pomembnosti ponavljanja za ohranjanje in poglabljanje znanja.
Zakaj pozabljamo — in kako se proti temu boriti
Živimo v času informacijskega preobilja, pogosto hkrati spremljamo več zaslonov in vsebin. Ves čas nekaj konzumiramo in pogosto prehajamo od ene teme k drugi, ne da bi si vzeli čas za vsrkavanje, razmislek ali uporabo naučenega. To ni učinkovit način učenja. Človeški možgani niso prilagojeni pasivnemu sprejemanju informacij — potrebujejo aktivno in smiselno vključevanje, da si jih zapomnijo.
Brazilski akademski teoretik Paulo Freire je to razložil s tako imenovano "bančno teorijo". Če profesorji predavajo kot da nalagajo informacije v študentske možgane, potem mora imeti študent vzpostavljen organiziran sistem, da jih bo znal kasneje priklicati. Brez tega sistema se informacije izgubijo.
Na srečo obstajajo preproste in učinkovite strategije, s katerimi lahko zmanjšamo učinek krivulje pozabljanja in izboljšamo pomnjenje.
1. Zapišite si z lastnimi besedami
Ne zanašajte se zgolj na pasivno beleženje ali podčrtovanje. Povzemite, kar ste se pravkar naučili — in to storite čim prej, idealno v eni uri. To vašo možgane prisili, da aktivno obdelajo in preoblikujejo gradivo, kar močno poveča verjetnost, da si ga boste zapomnili.
2. Premislite, preden greste naprej
Preden se lotite naslednjega članka ali sestanka, se za trenutek ustavite in si postavite vprašanja: Kaj me je presenetilo? Kako se to povezuje z mojim obstoječim znanjem? Kdaj in kako bi to lahko uporabil? Takšni trenutki razmisleka pomagajo ustvariti trdno mrežo povezav, kar izboljša priklic informacij.
3. Takoj uporabite novo znanje
Najboljši način za zadržanje novih informacij je, da jih uporabite. Poučite nekoga drugega. Preizkusite jih pri delu. Vključite jih v projekt. Uporaba prenese znanje iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Šteje že najmanjša aktivna uporaba.
4. Izkoristite tehnologijo za okrepitev
Čeprav tehnologiji pogosto očitamo, da nas moti, nam lahko tudi pomaga utrditi učenje. Orodja z umetno inteligenco (AI) lahko zdaj povzamejo, kar ste se naučili, vas preverjajo s kvizi in vas pravočasno opomnijo na ponavljanje — tik preden bi sicer pozabili. Takšna orodja personalizirajo ponavljanje in spodbujajo aktivno sodelovanje, kar je ključno za dolgoročni spomin.
Učenje, ki ostane
Učenje ni le pasivno sprejemanje vsebin. Gre za ponavljanje, razmislek in ukrepanje. Če želite ohraniti več znanja, morate zavestno poskrbeti za njegovo krepitev in uporabo.
Zato si naslednjič, ko zaključite z branjem, poslušanjem ali ogledom česa zanimivega, vzemite trenutek. Povzemite. Premislite. Uporabite. Ponavljajte. Naj to postane vaša nova navada. Kajti krivulja pozabljanja je sicer strma, a ni neizogibna.
Povzeto po Psychology Today
