Z mamo se zatopita v pogovor, ki vaju bo zbližal, povezal in vama pomagal odkriti, kaj lahko naredita za svoje zdravje. Za tvoje telesce je ključnega pomena, da poznaš spodnje odgovore, da ga boš (lažje) ohranila pri zdravju.
1. Kako je s tvojim krvnim tlakom?
Morda misliš, da zaradi srčne bolezni trpijo le moški s pivskimi trebuhi. Resnica je drugačna – srčno-žilne bolezni so tudi zelo velik morilec žensk. Tveganje zvišujeta visok krvni tlak in holesterol. Če sta ti dve težavi pogosti v tvoji družini, bodi nanju še posebej pozorna.
Hitro si pomagaj: Če je kdorkoli iz tvoje ožje družine doživel infarkt pred 65. letom, naj ti zdravnik preveri raven holesterola in krvni tlak. Če je tvoj krvni tlak nad 120/80, je čas, da spremeniš svoj življenjski slog: ocvrto hrano in dodatno soljenje zamenjaj za čim več surovega ali na pari kuhanega sadja in zelenjave ter telovadi vsaj trikrat tedensko. Če kadiš, nimaš prav nobenega izgovora več, da ne bi prenehala!
In vzemi si k srcu – kardiologi opozarjajo, da so tveganjem za prezgodnje srčne bolezni izpostavljeni tudi tisti, pri katerih v družini ne zbolevajo za srčnimi boleznimi. Zato je pomembno za vse nas, da ves čas skrbimo za telesno dejavnost in zdravo življenje (telovadba najmanj trikrat tedensko ali vsaj vsakodnevni sprehodi po eno uro, veliko zelenjave in sadja, malo z maščobo in sladkorji prepojenih jedi).
2. Ali je imel kdo v naši družini raka dojke?
Rak dojke upravičeno zaseda vrh seznama zdravstvenih strahov vseh žensk. Podedovani slabi gen lahko zviša tvoje tveganje za 80 odstotkov, pomembno pa je, da statistiko razumeš pravilno. Nekatere ženske, ki imajo veliko tovrstnega raka v družini, imajo lahko znani okvarjeni gen (kot je BRCA1 ali BRCA2). Vendar zaradi tega zboli le ena ženska od dvajsetih. In čeprav je to zelo pomemben dejavnik, pri večini žensk, ki zbolijo za rakom dojke, ni veliko družinskih primerov.
Leta so tvoj največji dejavnik tveganja! Če si stara 30 let, bo tvoje tveganje za raka dojke manjše, kot če bi bila stara 80 let, ne glede na to, ali je tvoja babica imela raka dojke ali ne. A čeprav so leta največji dejavnik tveganja, za rakom dojke zbolevajo tudi tvoje vrstnice (tiste, ki imajo raka dojke v družini, in tudi tiste, ki ga nimajo), zato se pregleduj najmanj enkrat mesečno!
Hitro si pomagaj: Če je imela kakšna ženska v tvoji družini raka dojke, to ne pomeni nujno, da si tudi ti bolj ogrožena. Toda če je imelo raka večje število članov ožje družine v krvnem sorodstvu (mami, sestra, teta ali babica) in predvsem če se jim je to zgodilo, ko so bile mlade, se pogovori z zdravnikom, ki lahko oceni tvojo družinsko zgodovino, ali pa ga prosi za priporočilo za genetski pregled.
Če pozabimo na družinsko zgodovino, raziskave kažejo, da pretirano pitje alkohola (več kot dve pijači na dan) zviša tvoje tveganje, redna telovadba pa ga zniža. Naj bo zavedanje o dojkah del tvoje vsakdanje rutine. Spoznaj, kakšne so na videz in otip tvoje dojke, ko z njimi ni nič narobe, in jih redno pregleduj. Če opaziš spremembo, takoj obišči ginekologa ali osebnega zdravnika.
3. Si imela polomljene kosti?
Ali je tvoja mami nižja, kot je bila včasih? Morda je vzrok za to osteoporoza. Tudi zate je lahko velik razlog za skrb, kar 60 odstotkov zdravja tvojih kosti je namreč genetsko določenih.
Hitro si pomagaj: V najstniških in dvajsetih letih so celice za gradnjo kosti najbolj dejavne, zato je ključnega pomena, da ješ hrano, bogato s kalcijem. Zelo pomembno je pridobiti tudi dovolj vitamina D, ki pomaga absorbirati kalcij. Štiri- do šestkrat na teden bodi od šest do osem minut na soncu (to ne pomeni, da se moraš sončiti, sploh pa ne, da se nastavljaš soncu od 10. do 17. ure!).
Dovolj bo jutranji ali večerni sprehod, pot s kolesom do službe in nazaj, pomoč mami pri vrtnarjenju, sveže iztisnjen pomarančni sok na terasi ... Redno jej tudi mastne ribe, kot je losos.
Trening z utežmi oziroma vadba za moč in ustrezna prehrana sta odlična preventiva in kurativa pri težavah z osteoporozo, pa tudi vaje, ki vključujejo prenos lastne teže, kot so hoja, tek (le če nisi pretežka in če imaš že nekaj kondicije) ter ples prav tako skrbijo za boljše kosti.
Tvoje telo ne neha graditi kosti, ko dopolniš trideset let, le upočasni se njihova gradnja. Zato prevzemi te navade za vse življenje in tako vzemi zdravje s svojim okostjem vred v svoje roke.
''Če boš nenehno skrbela za zdravo prehrano in dovolj gibanja, se boš močno izognila težavam z osteoporozo. Če bodo namreč tvoje mišice čvrste in prožne, bodo varovale tvoje kosti – ustrezno razvite mišice dajejo glavno oporo kostem in sklepom,'' te še spodbuja Janez Homšak, vodja wellness centra Otelo in osebni trener.
4. Ali vidiš kozarec večkrat napol prazen kot napol poln?
Vsi smo imeli slabe dneve – celo slabe tedne – in šli smo skozi obdobja, ki so se nam zdela skoraj pretežka, da bi jih premagali. Nikomur ni prijetno priznati, da ima depresivna obdobja. Toda tudi to je pomembno vprašanje za tvojo mamo, saj obstajajo dokazi, da je depresija lahko pogosta v določeni družini, še posebno če gre za bipolarno motnjo.
Hitro si pomagaj: Če kdo v tvoji družini trpi zaradi depresije, to ne pomeni, da boš tudi ti kmalu vse videla črno. Več možnosti obstaja, da se bo zgodila zaradi naučenih vzorcev in odzivov na določene situacije v tvojem življenju kot zaradi določenega gena depresije, ki si ga podedovala, razen če tvoja mama (ali bližnji sorodnik) trpi za bipolarno motnjo.
Pri depresiji gre torej za povišano in ne zagotovljeno tveganje, zato si lahko zelo pomagaš z določenimi orodji, ki jih boš sprejela kot način življenja. Najprej se nauči prepoznati negativne misli in jih poskusi zamenjati s pozitivnimi ali konstruktivnimi dejavnostmi, kot so sprehod, obisk prijatelja, zabava ali šport – kar te pač zelo veseli. In bodi prijazna do sebe – slaba prehrana, pomanjkanje telovadbe in bolezen lahko sprožijo depresivne občutke, tako kot pretirano pitje alkohola in uporaba lahkih opiatov.
5. Ali si imela redno?
Če je imela tvoja mami kdaj težave tam spodaj, ti to lahko razkrije več, kot si misliš. Povprašaj jo o njenih težavah z menstruacijo; tako ti bodo bolj jasne tudi tvoje težave. Boleče in močne menstruacije, težave pri uriniranju, bolečine v medeničnem delu in neredne menstruacije so lahko simptomi endometrioze, ki je lahko podedovana in lahko povzroči neplodnost, odvisno od resnosti težave.
Hitro si pomagaj: Če te skrbi, predvsem pa če se izkaže, da je imela mami endometriozo ali težave s plodnostjo, se naroči na pregled. Zdravnik bo naredil teste, s katerimi bo ugotovil, kakšne težave imaš. Poleg endometrioze je lahko podedovan sindrom policističnih jajčnikov, zaradi katerega imaš lahko neredne menstruacije.
Če je tudi tvoja mami trpela zaradi sindroma policističnih jajčnikov, imaš kar do 50 odstotkov več možnosti, da boš imela zaradi njega težave tudi ti. Simptomi policističnih jajčnikov vključujejo akne, dlačice na obrazu, zvišano težo in zmanjšano plodnost. Če imaš te simptome, prosi zdravnika, da preveri ravni tvojih hormonov. Visoka raven testosterona je lahko znak policističnih jajčnikov.
6. Kaj si počela prejšnji vikend?
Če ima tvoja mami opazne težave s spominom, je to lahko vzrok za skrbi – zate in zanjo. Družinska zgodovina Alzheimerjeve degenerativne bolezni možganov pomeni, da imaš več možnosti, da se bo razvila tudi pri tebi. A tudi če imaš genetski faktor tveganja, to še ne pomeni, da boš podlegla; življenjski slog tudi tu igra pomembno vlogo.
Hitro si pomagaj: Zdrava teža in dobra prehrana nižata tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka in srčne bolezni, ki sta povezana z razvojem demence. Kajenje škoduje srcu, pljučem in krvnim žilam v možganih ter viša možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Če si izpostavljena tveganju, med vožnjo v službo vadi možgane (preizkusi Sudoku ali prenosne računalniške igrice ali pa se uči na pamet glavna mesta držav, besedila pesmi, ki jih rada poslušaš, igralce in njihove filme …), da boš pomagala ohraniti sive celice v polnem pogonu.
7. Ti oteka noga?
Če tvoji mami kdaj oteče noga, če na oteklem delu čuti napetosti ter močnejšo, topo bolečino, lahko trpi za vensko trombozo, ki sama po sebi sicer ni življenjsko nevarna, vendar lahko njeni zapleti dobesedno ogrozijo mamino ali tvoje življenje – lahko namreč pride do pljučne embolije, zastoja srca …
Hitro si pomagaj: Če jemlješ (ali si nameravala jemati) kontracepcijske tabletke, se takoj pogovori z ginekologom, saj se ob genetski dovzetnosti v kombinaciji s tabletko poveča možnost za vensko trombozo za kar 30 %! Takoj nehaj kaditi! Če je tvoja teža čezmerna, shujšaj. (Kombinacija kajenja, debelosti in tabletk je zelo nevarna tudi za tiste, katerih geni ne kažejo na vensko trombozo!).
Če veliko sediš, poskrbi za čim več gibanja, med sedenjem čim večkrat vstani, se sprehodi … Naredi genetski test, da te ne bo skrbelo in da boš lahko brez strahu uživala kontracepcijske tabletke, če si želiš tovrstne kontracepcije.
8. Koliko piješ?
Govorimo o kozarcih vode! Ali si pogosto žejna in moraš vsakih pet minut na stranišče? To so največji znaki diabetesa tipa 2. Če ga imata oba tvoja starša, so možnosti, da ga boš razvila, precejšnje. Toda medtem ko tvoji geni mečejo kockice, ne določajo tega, kako bodo padle. Debelost je prav tako ključni dejavnik.
Hitro si pomagaj: Če obstaja veliko možnosti, da boš razvila diabetes tipa 2, si lahko pomagaš zmanjšati tveganje, tako da shujšaš. Telesno se čim več udejstvuj – bodi aktivna na vseh področjih, ne pij preveč alkohola in nehaj kaditi. Poišči simptome, kot so vreznine, ki se zelo počasi zaraščajo, krče v nogah in ekstremno utrujenost.
9. Kdaj si šla skozi menopavzo?
Najboljši način za predvidevanje o tem, kako daleč si na časovni premici plodnosti, je menopavza tvoje mamice. Raziskave kažejo, da jo večina hčerk doživi približno ob istem času kot njihove mamice.
Hitro si pomagaj: Ni rečeno, da boš tudi ti postala neplodna, ko boš stara toliko, kolikor je bila tvoja mami, ko ji je plodnost začela upadati. Morda boš potrebovala le več časa, da boš zanosila, če je npr. mamo doletela menopavza precej hitro, ti pa se boš za otročička odločila dokaj pozno. Prav tako vprašaj, ali je imela preeklampsijo, stanje, ki v nosečnosti povzroča visok krvni tlak, ki je lahko podedovano, in to takoj, ko boš zanosila, povej svojemu zdravniku.
10. Ali si bila kdaj na dieti z zeljno juho?
Previsoka ali prenizka teža je neprijetna tema za pogovor, celo s svojo mamico. Toda če poznaš težave, ki jih je morda imela – predvsem če je imela prehranske motnje, kot sta anoreksija ali bulimija –, ti lahko priskrbi pomembne namige glede tvojih težav s telesom. Znanstveniki z Univerze Pittsburgh v ZDA verjamejo, da obstajajo posebni geni, ki so povezani s ključnimi lastnostmi prehranskih motenj, ker so ugotovili, da so imele tiste, katerih mamica ali sestra je trpela za anoreksijo, 12-krat več možnosti, da so tudi same zbolele.
Hitro si pomagaj: Večina nas misli, da se bo prehranska motnja razvila med najstništvom ali v zgodnjem odraslem obdobju, pa vendar: s prehranskimi motnjami so lahko prizadeti že petletniki!
Če je imela tvoja mami prehransko motnjo, naj ti pove vse o tem, kaj jo je pri njej sprožalo. Če opažaš mamico, kako se mršči na svojo podobo ali kako preščipne odvečno maščobo, je to močno sporočilo. In ne ustraši se: tudi če je tvoja mami trpela zaradi prehranske motnje, to ne pomeni, da boš za njo trpela tudi ti, raje spremeni slabe navade hranjenja in imej drugačne vrednote.
Tudi ti si že mamica? Svoje težave s telesom čim manj izpostavljaj, otroke pa hvali zaradi njihovih talentov in sposobnosti, namesto da si osredotočena na njihov videz. Nauči jih, da so druge stvari pomembnejše kot njihova zunanja podoba.
11. Povej po resnici, koliko (zares) piješ.
Tokrat pa res govorimo o alkoholu … in je kočljivo vprašanje. Alkoholizem se pojavlja v vseh oblikah in obsežnostih, in čeprav je mami še daleč od sestankov za zdravljenje alkoholikov, je pitje prevelikih odmerkov doma prav tako tvegano za njeno zdravje kot pitje žganja za žganjem na zabavi. Če težko zavrneš pijačo, obstaja tudi nekaj možnosti za to, da gre za dedno bolezen. Za večino pa so navade pitja naučene – če sta mami in ati veliko pila, boš verjetno tudi ti.
Hitro si pomagaj: Vodi dnevnik. Če presežeš priporočena dva standardna odmerka pijače na dan, vzemi premor pri svojih navadah pitja – za en teden se odreci vsem alkoholnim napojem. Če boš imela z enotedenskim 'postom' težave, pa je najbolje, da se čim hitreje oglasiš pri zdravniku in se soočiš s svojo težavo.
12. Ali si se po zaužitju kakšnih zdravil počutila res slabo?
Zdravila jemljemo, ker se počutimo slabo. A to ne pomeni, da bi se morala po zaužitju zdravila počutiti še slabše! Če se je to zgodilo ali kar nenehno dogajalo tvoji mamici, bodi tudi ti pozorna na odzive svojega telesa na zdravila, da si ne boš naredila z njimi več škode kot koristi; kar približno tretjina Slovencev namreč ne presnavlja dobro določenih zdravil.
Hitro si pomagaj: Zapisuj si, kako se počutiš po odmerku posameznih zdravil. O tem se pogovori tudi z osebnim zdravnikom. Če moraš jemati zdravila proti depresiji, migreni, za trebušno sluznico, vensko trombozo, srčno-žilne bolezni ipd., pa lahko opraviš tudi genetski test, da boš vedela, ali zdravila tvoje telo presnavlja tako, kot želiš, ali bo moral zdravnik ustrezno prilagoditi odmerek zdravila. Tako se boš izognila farmakološkemu šoku in zmanjšala stranske učinke, ki jih zdravila povzročajo tvojemu telesu.
Genetski test
Za miren spanec in pravilen odnos do svojega telesa
Če tvoja mama ne pozna vseh odgovorov ali pa če bi rada vedela, ali v sebi nosiš mutirane gene, zdaj tudi pri nas lahko opraviš genetski test za določene bolezni, ki bo ovrgel ali potrdil, da tvoji geni niso taki, kot bi želela. Če tvoji geni niso v najboljšem stanju, nikakor ni rečeno, da boš zbolela – je pa tudi res, da imaš za bolezen veliko več možnosti.
''Ker veš, da si dovzetna za določeno bolezen, boš tako le bolj pozorna, prilagodi ji način življenja (zdrava prehrana, čim več gibanja na svežem zraku, čim manj stresa in nič cigaret) in hodi na preventivne preglede. Če ne drugega, boš razvoj bolezni vsaj odložila in jo začela zdraviti takoj v začetni fazi, kar veča možnosti za ozdravitev oz. lažje življenje z boleznijo,'' pravi mag. dr. Boštjan Matos, dr. med.
Ne pozabi pa, da tudi z mutiranim genom lahko živiš srečno in zdravo do pozne starosti, po drugi strani pa z nezdravim življenjskim slogom zboliš za t. i. genetskimi boleznimi, tudi če si podedovala res dobre gene. Pazi torej na zdravje in bodi pozorna na spremembe, ki se dogajajo v telesu ter hodi na preventivne preglede, če ugotoviš, da tvoje telo ne deluje več tako kot še pred kratkim.
Kako je videti genetski test?
Po pošti boš dobila posebno paličico, podobno tistim za čiščenje ušes, s katero boš postrgala po notranji strani ličnic. Čez kakšen teden te bodo poklicali na pogovor z zdravnikom, ki ti bo predstavil tvoje genetske rezultate ter ti povedal, kako skrbeti za svoje zdravje oz. ti svetoval obisk pri osebnem zdravniku.
Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo Inštitutu za DNK analize (http://www.dnk4you.com) in asist. mag. Boštjanu Matosu, dr. med., specialistu nevrokirurgu za strokovne nasvete ter pregled članka.
Petra Arula
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc