Dopamin ali hormon sreče lahko dobiš v čokoladi, jutranjem vročem kakavu ali ob pogledu na 70 % znižanje na kašmirjeve puloverje. Kaj boš izbrala? 😉
Dopamin naj bi ti prav zares, še posebaj, če ga dobivaš iz proteinov, meditacije ali spanca, korenito pomagal pri izboljšanju koncentracije in delovni etiki. Hormon sreče je namreč povezan z delom možganov, ki procesira nagrajevanje, motivacijo, spominom in nadziranjem premikanja okončin.
Ob velikemu sproščanju dopamina, občutiš (tudi delulu) občutke sreče, ki spodbujajo motivacijo in te pritegnejo, da delo nadaljuješ v isti smeri končnega zadovoljstva. Podobno kot pri seksu, se ti dopamin sprošča v veliki meri, ko počneš nekaj produktivnega. Telovadba, meditacija in spanec so ključne za normalno delovanje dopamina, ki lahko, če delovanja hormona ne “nadziraš”, konkretno pade in povzroči nihanja v razpoloženju in celo depresijo. Predvsem pa ti je v takem primeru precej težje delati.
Hormon sreče je načeloma dobro reguliran s strani živčnega sistema, ob padcu dopamina pa povzroča motnje v motivaciji in več-ali-manj vsestranske izgube navdušenja. Povsem naravno lahko nivo svojega dopamina zvišaš s tem, da se zjutraj nastaviš soncu. Vsako jutro naj bi namreč odšla na *vsaj* dvajset minuten sprehod in tako dobila minimalno količino vitamina D, ki ga potrebuješ za normalno delovanje dopamina.
Ne spreglej še:
- To živilo jej pogosteje - zmanjšala boš tveganje za zamaščenost jeter, srčni infarkt, sladkorno bolezen in raka
- Teh stvari nikakor ne počni na prazen želodec, saj ti močno škodujejo (in tokrat ne govorimo le o kavi)
V zimskih mesecih, ko je sonca bore malo in sprehodi niso topli in žareči, si lahko pomagaš tudi s prehranskimi dodatki vitamina. Več hormona sreče si sprostiš tudi s prehrano, ki je polna proteinov ter tako, ki ni zalita s predelano maščobo. Četudi se ti zdi, da si izjemno srečna medtem ko zagrizneš v novi pohani krompirček, ti trenutni višek dopamina ne bo obstal.
Pogosta vadba in dovolj spanca sta za zdravo delovanje hormonov nepogrešljiva. S telovadbo in fizičnim naporom, pri katerem je ključno, da se vsaj malo prepotiš, namreč izloča endorfine, ki izboljšajo počutje in pomagajo pri pomnenju. Telovadba ima namreč pozitiven učinek na možgane in lahko zviša nivo hormona sreče.
Pomanjkanje spanca pa povzroča večje občutljivosti v delovanju možganov, ki lahko vodijo do nihanja razpoloženja (zaspanska tečnoba?). V primeru kronične neprespanosti, tvoje telo nima kapacitete, da bi proizvajalo dovolj dopamina, zaradi česar se lahko počutiš tudi zmedeno.
Sanjska služba je torej več ali manj odvisna od zdravega ritma življenja, ki mu lahko *skoraj* brez težav slediš. Pohani krompirček namakan v (procesiranem) olju, noč brez spanca in dan pred televizorjem pa si lahko vsake toliko nedvomno privoščiš (in koncentracija ne bo pretirano trpela).
Te morda zanima še: V čem je smisel vsega, če na koncu umremo? (+ izjave Slovencev, ki dajo misliti)
Preberi še: Kako hitro po carskem rezu lahko imaš spolne odnose? Stroka odgovarja
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
