Tvoja plodnost brez ugank

25. 2. 2010
Deli

Čeprav je tvoja (in fantova) pozornost morda trenutno bolj usmerjena k preprečevanju nosečnosti, te bo verjetno nekoč, če si boš želela otročička, vseeno zanimala tudi (ne)plodnost. Lahko kaj v zvezi s tem narediš že danes?

Strokovanjaki čedalje glasneje opozarjajo, da s starševstvom ni pametno predolgo odlašati, na drugi strani pa jim nasprotuje mnogo mladih, ki se zaradi dolge dobe študija, nerešenega stanovanjskega vprašanja, brezposelnosti in na splošno negotove ekonomske situacije za naraščaj odločajo šele po 30. ali celo 35. letu. Toda to so leta, ko reprodukcijska sposobnost dokazano začne padati in glej ga zlomka – nekatere pare žal pričakajo težave z zanositvijo in zapleti med nosečnostjo.

Kljub vsemu naj te vse te neprijetne zgodbe ne prestrašijo, in če si še daleč od načrtovanja družine, se nikar ne sekiraj že leta vnaprej. A gotovo se boš strinjala, da je dobro biti obveščen.

O različnih vprašanjih, povezanih s plodnostjo oziroma neplodnostjo, ter o tem, ali je vse v rokah usode ali lahko s kakšno od niti upravljaš tudi sama, smo se pogovarjali s prof. dr. Veljkom Vlaisavljevićem, predstojnikom Oddelka za reproduktivno medicino v Mariboru in ustanoviteljem Laboratorija za oploditev z biomedicinsko pomočjo v UKC Maribor.

1. Ali lahko kako preverim, ali je z mojo plodnostjo vse v redu, še preden imam nezaščitene spolne odnose in poskušam zanositi?

"Z gotovostjo lahko z diagnostičnimi testi prepoznamo le tista obolenja, kjer ni mogoče pričakovati naravne zanositve," je prepričan prof. dr. Vlaisavljević. "To so recimo zaprta jajcevoda, ki onemogočata srečanje semenčice in jajčne celice, stanja, podobna predčasni menopavzi, ko jajčnik ne tvori jajčec, ali odsotnost semenčic v semenskem izlivu. V teh primerih zagotovo ne moremo pričakovati zanositve in to pomeni, da je par sterilen ter potrebuje zdravljenje."

V vseh drugih primerih pa je treba pri ugotavljanju plodnosti upoštevati tudi časovno obdobje nezaščitenih spolnih odnosov, torej plodnosti oziroma neplodnosti ni možno potrditi, dokler dejansko ne poskusiš zanositi. Po definiciji Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo (naš sogovornik je tudi član direktorata tega združenja) šele po preteku dveh let govorimo o neplodnosti, ki jo je treba zdraviti.

2. So težave z zanositvijo dedne?

Če sta se tvoja mama in oče dolgo trudila za zanositev, ni rečeno, da boš imela težave tudi ti, saj to ni dedno pogojeno. Vendar pa prof. dr. Vlaisavljević opozarja: "Danes je vse več podatkov, da določene snovi, ki jim je izpostavljena mati med nosečnostjo, lahko vplivajo na poznejšo plodnost otroka, ki ga nosi. Eden od takšnih primerov, kjer je vpliv najlažje dokazati, je kajenje. Sinovi kadilk imajo pogosteje težave s plodnostjo kot sinovi nekadilk."

Druge snovi, ki vplivajo na plodnost moškega in ženske ter so delovale na plod med nosečnostjo, je težje dokazati. "Raziskave pogosto omenjajo negativne vplive snovi, ki jim pravimo endokrini motilci, saj motijo delovanje hormonov. Določene motilce naj bi vsebovale celo nekatere stekleničke za novorojenčke, njihov negativen vpliv pa verjetno postane še bolj izražen, ko stekleničko z mlekom izpostavimo delovanju mikrovalovne pečice," nadaljuje zdravnik.

Mnogo snovi danes uvrščajo med možne sprožilce težav z plodnostjo, ki prizadenejo šele drugo generacijo. To so sestavine iz trde in mehke plastike, snovi za impregnacijo tkanin proti dežju, teflon, nekatere spojine, ki sestavljajo kozmetične pripravke, emulgatorje, lubrikante ...

Velja pa še poudariti, da obstajajo tudi snovi, ki na plodnost, zlasti pri moških, vplivajo neposredno.

"Moški so pogosto izpostavljeni negativnim vplivom okolja, ne da bi se tega zavedali. To ne velja samo za delovna mesta, ki so nevarna zaradi dela s kemikalijami (insekticidi, pesticidi pa tudi svinec) ali visoke temperature in lahko prizadenejo funkcijo mod. Tudi dolgotrajno sedenje poklicnih voznikov ali večurno sedenje za računalnikom dvigne temperaturo testisa za okoli 2 °C, kar dolgoročno lahko vpliva na tvorjenje semenčic ali njihovo gibljivost," svari prof. dr. Vlaisavljević.

3. Staknila sem spolno prenosljivo bolezen. Bom vseeno lahko imela otroke?

"Eden od vzrokov za nastanek neplodnosti so zagotovo tudi spolno prenosljive okužbe in bolezni, predvsem okužba z bakterijami klamidije in gonokokom – drugi povzorča gonorejo. Obe okužbi imata lahko za posledico vnetje jajcevodov in okvaro njihove funkcije," pravi prof. dr. Vlaisavljević.

V nasprotju z okužbo z gonokokom, ki se običajno manifestira z bolečinami in izcedkom iz nožnice, okužba s klamidijo najpogosteje poteka brez kakršnihkoli simptomov, zato naš sogovornik mladim svetuje, da test klamidije opravijo, če so imeli nezaščitene odnose oziroma rizično spolno vedenje, saj je zdravljenje preprosto in učinkovito, še boljša pa je seveda preventiva in zaščita s kondomom med spolnim odnosom.

4. Veliko žuriram in tudi kaj spijem. Se bo to poznalo, ko si bom želela otroka?

Kot že sama dobro veš, pretiravanje z alkoholom na splošno tvojemu zdravju nikakor ni v prid. Sprejemljiva je ena merica (1 dl vina, 2,5 dl piva ali 3 cl žgane pijače) na dan, kar je več, pa ti zagotovo prinese več škode kot koristi. "Le če alkohol uživaš zmerno, naj to ne bi negativno vplivalo na plodnost," poudarja zdravnik. Kakšen koktajl ali kozarec vina tu in tam torej še ne bosta pokončala tvojih možnosti za materinstvo.

Če smo že pri pitju – zmernost ohrani tudi pri pitju kave. Če spiješ eno ali dve skodelici na dan, to zagotovo ne bo škodovalo tvojim možnostim za zanositev, ko se boš odločila ustvariti družinico. "Vpliv večje količine kave na plodnost sicer ni dokazan, a vsekakor priporočamo zmernost," dodaja.

5. Ali ima tudi moja telesna teža kaj opravka s plodnostjo?

Dejstvo je, da mnogo žensk s čezmerno telesno težo zanosi brez težav, če le imajo redno ovulacijo, drugače pa je pri tistih, ki zaradi previsoke telesne teže ostanejo brez nje. "Pretežke ženske brez ovulacije bi morale nujno izgubiti nekaj telesne teže. To priporočamo recimo tudi v primeru zdravljenja s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj tako lahko pomembno izboljšajo izid zdravljenja," pojasnjuje prof. dr. Vlaisavljević.

Nasprotno pa morajo dodatno težo pridobiti prelahke ženske, ki prav tako kot preobilne morda nimajo rednih ovulacij, a pogoje zanje lahko ustvarijo z nekaj dodatnimi kilogrami.

Po besedah sogovornika je lahko odločilna tudi telesna teža moških. Če je število semenčic v njihovem semenskem izlivu normalno, bodo lahko oplodili jajčece svoje partnerke. Sicer pa bi morali pretežki moški z majhno koncentracijo semenčic v semenskem izlivu izgubiti nekaj telesne teže, da bi izboljšali svojo oploditveno sposobnost.

6. Kako na plodnost vpliva kajenje?

Kot navaja prof. dr. Veljko Vlaisavljević, so mnenja o negativnem vplivu kajenja (pa tudi pasivnega kajenja) na plodnost žensk in moških enotna. "Tveganje za neplodnost je pri kadilki večje, pogosteje bo imela spontani splav, zunajmaternično nosečnost in zgodnejšo menopavzo, težave pa lahko pričakuje celo pri zdravljenju neplodnosti z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo," razlaga.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja kajenje pri ženskah namreč zmanjšuje verjetnost za zanositev, pri moških je zaradi kajenja v spermi manjše število spolnih celic, stranski produkti nikotina pa naj bi tudi zmanjševali njihovo gibljivost.

Drži sicer, da se stanje začne izboljševati takoj, ko prenehaš kaditi, a preden prižgeš naslednjo cigareto, premisli, kako se boš, v želji roditi zdravega otročička, spopadala z morebitnimi zapleti, ki jih lahko prinese kajenje.

7. Je težava lahko tudi stresno življenje?

Stres in polna glava skrbi sta ovira predvsem takrat, ko s fantom nimata volje in želje po nežnosti, intimnosti ter spolnih odnosih. "Znanstveno gledano, ni nobenih dokazov, da bi stresno življenje pacientk, ki imajo ovulacijo, vplivalo na njihovo plodnost," zagotavlja ginekolog.

"Od parov pogosto slišim, kaj vse so pripravljeni storiti, da bi končno zanosili: diete, več fizične aktivnosti, nič živalskih proteinov in morske hrane, uživanje mineralov in vitaminskih dodatkov, primerno hladno okolje za moda (nič savne in tesnih spodnjic), natančno načrtovanje spolnih odnosov ... Se vam ne zdi takšno življenje izredno stresno?

Po mojem mnenju bi za izboljšanje pogojev za zanositev največ naredili z negovanjem partnerskega odnosa in romantičnega vzdušja, lahko tudi ob kozarcu vina." No, če stres v tolikšni meri vpliva na tvoje zdravje, da izgubiš ovulacijo, pa je to že druga zgodba.

8. Zakaj starost tako odločilno vpliva na možnost zanositve?

Jajčnik je zagotovo tisti organ, ki se najhitreje stara. Ob rojstvu naj bi bilo v obeh jajčnikih približno milijon jajčec, ki pa nenehno propadajo, tako da jih imaš ob začetku pubertete manj kot pol (okoli 400 tisoč), ko priplezaš do svojega 30. leta, pa le še približno desetino (okoli 100 tisoč). To pomeni, da ima tvoje telo s starostjo vedno manj možnosti, da v njem dozori popolnoma zdravo jajčece, ki je pripravljeno na oploditev, povečajo pa se možnosti za splav in genetske nepravilnosti plodov.

Sposobnost spočetja in uspešne donositve se torej z leti znižuje in po besedah prof. dr. Vlaisavljevića bo ženska, ki načrtuje zanositev pred 30. letom starosti, imela 80 odstotkov možnosti, da rodi, tista, ki začne z načrtovanjem pred 40. letom, pa le 50 odstotkov. "Pravočasna odločitev oziroma starost ob načrtovanju zanositve je najbolj učinkovit način vpliva na plodnost. Po izsledkih demografskih raziskav naj bi ženska, ki si želi zanositi po naravni poti in roditi tri otroke, prvo nosečnost načrtovala okoli 25. leta, če želi dva otroka, med 25. in 30. letom, če pa želi le enega, zanositev lahko načrtuje najpozneje med 30. in 35. letom."

Pri moškem starost vpliva na plodnost v veliko manjši meri in tako se njegova plodna sposobnost z leti manjša mnogo počasneje (kar je tudi dobro, glede na to, da so moški za ustvarjanje družine motivirani povprečno dve leti pozneje kot ženske).

Za pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo prof. dr. Veljku Vlaisavljeviću.


Priredila: Manca Kraševec

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc