Med telovadbo na plaži nam je zaupala vse o tem, kako poskrbi, da je njeno telo vedno v formi, se ob tem posveča fantu, gradi uspešno kariero tudi v poslovnem svetu in ob tem ostaja motivirana.
Vsaka stvar, ki se je dotakne Marija Šarapova, se spremeni v veliko uspešnico. Osemindvajsetletna ruska teniška zvezda je na igrišču glavna že več kot 10 let.
V tem času je osvojila več, kot številni dosežejo v svojem celotnem življenju.
Postala je šesta ženska na svetu, ki ji je uspelo osvojiti grand slam (zmagala je na vseh štirih turnirjih, odprtem prvenstvu Avstralije, Združenih držav, Francije in Wimbledonu v eni sezoni). Kot najbolje plačana športnica na svetu s 29-milijonskim zaslužkom (23 milijonov dolarjev dobi zgolj od oglaševanja) Marija Šarapova blesti tudi v poslovnem svetu.
Ustvarila je dve znamki, samoporjavitveni losijon Supergoop! ter sladkarije Sugarpova. Za znamki skrbi sama, saj lahko tako vse nadzoruje.
Kako ji vse to uspeva?
Kadar ne potuje po svetu in ne pozira za znamke, kot sta Avon ali Tag Heuer, katerih obraz je postala, poskuša biti Marija povsem običajna ženska v poznih dvajsetih. V svoj natrpan urnik poskuša vriniti čas za svojega dolgoletnega fanta, bolgarskega teniškega igralca Grigorja Dimitrova, ob tem pa išče motivacijo za telovadbo in uravnoteženo dieto.
Čeprav ima za sabo že kup uspehov, že sanja o svojih nadaljnjih velikih ciljih. Brez zadržkov nam je razkrila svoje skrivnosti o tem, kako imeti stvari pod nadzorom in si ustvariti osupljivo ter neustrašno življenje.
Kaj te je po uspehu, ki si ga dosegla na teniških igriščih, potegnilo še v poslovne vode?
Mislim, da je bilo zaporedje dogodkov precej pričakovano, saj sem s tenisom začela zelo mlada. Učenci, ki si po dokončani srednji šoli želijo dobre izobrazbe, ponavadi nadaljujejo s študijem na fakultetah. Te priložnosti nisem imela, ker sem že zelo zgodaj postala profesionalka.
Ena pozitivnih stvari, ki mi jih je moj šport omogočil, je bilo to, da sem morala hitro odrasti. Bistvo ni samo v igranju tenisa, ampak zraven pride veliko drugih stvari: kako se predstavljati, spoznavati sponzorje, hoditi na tiskovne konference, pravilno odgovarjati na vprašanja.
Dobila sem veliko neverjetnih izkušenj, ne da bi se običajno izobraževala. Sposobna sem imeti kreativni sestanek z znamko Nike, oblikovalcem Colom Haanom ali s kom, kot je Frank Gehry, s katerim sem delala pri oblikovanju modela uhanov za znamko Tiffany & Co.
Učila sem se od tistih, ki so resnično dobri na svojem področju. Vedno sem si želela začeti posel, kjer bi lahko sama odločala, bila pod pritiskom v trenutkih, kjer majhne odločitve lahko naredijo velike razlike.
Najboljša poslovna lekcija, ki si se je naučila v težkih trenutkih?
Če si sposoben, te bo to rešilo, saj na koncu dneva nihče ne more reči ničesar čez kakovost. Ljudje te lahko zavrnejo, ti vzamejo pogum, lahko tudi rečejo, da imaš slabo idejo in da nekaj ne bo delovalo. A če imaš zamisel, ki je unikatna, ustvarjalna in za katero stojiš, bo lahko rasla, čeprav rezultati morda ne bodo vidni takoj.
Kako je potekalo oblikovanje linije Sugarpova?
Bistveno je bilo to, da sem imela vizijo in načrt. To dvoje moraš imeti, preden prideš v takšne situacije, vedeti moraš, kaj hočeš. Ko sem začela z znamko Sugarpova, še nikoli nisem videla premijskih gumijastih bombonov. Na policah so se skrivali za tablicami čokolade, zmečkani skupaj in zapakirani v nelične vrečke. Slabo so bili predstavljeni.
Želela sem si, da bi bili moji bonboni postavljeni ločeno od drugih, ki stanejo evro ali dva. Svojo linijo sem si predstavljala kot malenkost, ki bo nekomu polepšala dan. Drugi pa so mi govorili, da nihče ne bo kupil sladkarij po visoki ceni. Temu nisem verjela, danes pa linijo prodajajo v 30 državah po svetu. Očitno je nekaj ljudi le zanimala moja ideja.
Marija nosi: verižico, Zoe Chicco; športni modrček, Nike; krilo, Versace; čevlje, Ruthie Davis; zapestnico, Karen Egren
Tvoj glavni posel je še vedno tenis, to pa pomeni, da moraš biti nenehno v formi. Si zaradi tega pod velikim pritiskom?
Ne bi uporabila besede pritisk. Mislim, da vse ženske dobro poznamo lastne napake, vemo, kaj želimo spremeniti in na kaj moramo paziti, ko se staramo. Smešno je, kako čas beži. Še pred nedavnim sem bila najstnica in kar naenkrat imam 28 let in se bližam tridesetim. Na svoji koži vidim stvari, ki jih prej nisem. Je to od sonca ali od starosti? Se mi je to zgodilo, ker že celo življenje migam? Začneš se zavedati odzivov svojega telesa.
Kako pa je videti tvoja dieta in telovadba?
Zelo rada jem. Obožujem barvito hrano, rada potujem okoli sveta, jem tapase in uživam v kozarcu vina s prijatelji. Rada sem v okolju, v katerem lahko poskušam novo hrano, in se ob tem zavedam, da moram tudi telovaditi. Številne sem slišala govoriti: "Ko telovadim, se vrnem v pravo stanje in se počutim čudovito."
Tega občutka sama ne poznam. Telovadba je moja služba. Vem, da se moram gibati, in vem, da hočem imeti dobro postavo, zato je zame izrednega pomena motivacija in ravno v motivaciji se lahko skriva težava.
Vsakega motivira kaj drugega: različni tečaji, različno okolje. Osebno ne maram hoditi v fitnes, čeprav včasih zaradi tenisa grem. Če pa lahko izbiram, raje telovadim zunaj. Srečna sem, ker večino časa živim ob obali, in se lahko odpravim teči na pesek. To je zame motivacija.
Imaš tudi težavo s pomanjkanjem motivacije? O tej problematiki je pred kratkim pisal športni trener Gašper Predanič, nujno preberi članek Kako začeti, vztrajati in ne odnehati?!
Tudi ko treniraš, ne slediš strogemu prehranskemu načrtu?
Stroge diete nimam, ker mislim, da vsi vemo, kaj je za nas dobro. Vemo, da je bolje pojesti en piškot namesto desetih. Poznamo stvari, na katere se naše telo dobro ali pa slabo odzove. Nekateri spijejo kozarec rdečega vina, naslednje jutro pa se počutijo počasni kot polži. Naslednjič bodo vedeli, kaj storiti, če se nočejo tako počutiti. Ko grem v trgovino, za zdravo hrano raje odštejem malo več denarja. Več denarja namenim tudi za organsko hrano. Te malenkosti poskrbijo, da se moje telo bolje počuti.
Veliko časa preživiš na teniškem igrišču brez ličil, s čopom na vrhu glave. Kdaj se počutiš najbolj seksi?
Ko se zjutraj zbudim. Takrat se počutim sveže in čisto. Morda zato, ker je moje telo tako spočito. Prav tako menim, da je malce razkuštrana pričeska najbolj seksi. Najbolj seksi prizor je, ko z naravnim obrazom brez ličil v pižami ali boksaricah in preprosti majici razgrneš zavese in te osvetli sonce.
Torej ne daš veliko na lepotičenje?
Marija Šarapova: Kadar treniram, ne nosim ličil, saj se neprestano znojiš. Nimam težav s tem, da sem videti povsem naravna, in nimam težav s tem, da imam napake. Mislim, da je najpomembnejše lepotičenje dober spanec in veliko vode. Za to dvoje vedo skoraj vsi ljudje, a malokdo to zares upošteva in ceni. Nekateri preprosto ne morejo veliko spati, ker imajo otroka ali pa službo ob zelo zgodnjih urah. Zjutraj, ko se zbudim, spijem pol litra vode. Ob postelji imam pet steklenic in tako začnem svoj dan. Vem, da je moje telo čisto in da se s tem še dodatno prečiščujem.
Tvoj fant je bolgarski teniški igralec Grigor Dimitrov. Kako ostajata povezana kljub natrpanemu urniku?
Nimava normalnih življenj, saj neprestano potujeva. Čeprav živiva skupaj, sva večino časa na poti. In čeprav se nekateri turnirji ujemajo, se redko zgodi, da bi bila oba prosta na isti dan. Če le imava priložnost, čas rada preživiva skupaj. Vsak dan se pogovarjava, čeprav nisva skupaj. Če nama časovna razlika to dopušča, uporabljava kar mobilno aplikacijo FaceTime.
Vama je všeč, da oba igrata tenis?
Nisem prepričana, ali mi je všeč ali ne. Dobro je, ker oba razumeva in spoštujeva službo drugega, vendar so si najini urniki zelo različni, kar je velik izziv. Lažje bi bilo, če bi imela proste vsaj vikende, a se ponavadi lahko uskladiva samo za kakšno večerjo s prijatelji. Če imam prost dan, on ponavadi trenira in obratno.
Zelo uspešna si na vseh kariernih področjih, obenem zaslužiš veliko denarja. Ali je v tvojih zvezah tvoj uspeh kdaj pomenil težavo?
Čeprav bi bila sama in samska, nikoli nisem nase gledala kot na nekoga, čigar življenje poganja denar. Srečna sem, da dobro služim, da lahko živim v lepi hiši in letim v prvem razredu. To je velik luksuz, za katerega sem zelo hvaležna, a za samo zvezo te stvari niso tako pomembne, vsaj pri nama nikoli niso bile. Lepo je, ker se lahko tu in tam razvajava, a hkrati spoštujeva kariero in zaslužek drugega, ob tem pa se ne poskušava osredotočati na denar.
Kako vama je, ko ima eden od vaju zelo uspešno obdobje, drugemu pa ne gre najbolje?
Oba dobro poznava ta šport in poklic. Čustva poskušava vmešavati čim manj in se ne preveč veseliti ali preveč smiliti. Karkoli se dogaja, sva čustveno nekje v sredini, pa čeprav greva skozi zelo vznemirljivo ali težavno obdobje.
Ženski tenis je zelo tekmovalen. Kako se soočaš s pritiskom?
Odvisno je od tega, kako gledaš nase, kako želiš napredovati in se izboljševati. Tenis je zelo individualen šport. Ko se primerjaš z drugimi ljudmi in igralci, moraš biti zelo sebičen, saj tekmuješ z njimi in skušaš biti najboljši. Je boj med pričakovanji in trdim delom, da lahko postaneš najboljši. V resnici gre samo za izzivanje samega sebe in za nič drugega. Če lahko samega sebe pripraviš do tega, da si najboljši, se bo uredilo tudi vse drugo.
Se ti zdi, da so ženske v svetu tenisa obravnavane drugače od moških?
Tako kot v drugih panogah se še vedno soočamo z izzivi, vendar je to del naše družbe. Nekaj, proti čemur se bomo še nekaj časa borili, kar bomo še naprej opažali in o čemer bomo še naprej govorili. Vse smo zelo močne ženske. Vemo, koliko dela in žrtvovanja je potrebnega, da prideš na to raven.
Starša sta na začetku igrala veliko vlogo v tvoji karieri. Kako je danes?
Še vedno sta velik del moje kariere. Z obema sem si zelo blizu. Moj oče me je leta treniral in še danes me kdaj, mama pa je moja dobra prijateljica. Sem edinka. Ko sem odraščala, sem bila neprestano v njuni bližini. Običajno si, ko dopolniš določeno število let, želiš oditi stran od družine, jaz pa sem bila vesela, če sta bila ob meni. To mi je pomagalo imeti uravnoteženo življenje.
Pri komaj 17 letih si zmagala na Wimbeldonu. Imaš nasvet za tisto punco, če bi zdaj lahko govorila z njo?
Ne vem, ali bi si želela karkoli povedati, ker je bila pot do sem zelo pomembna. Ko je čas, da vzcvetim, vzcvetim, ko je čas, da preživim, najdem pot. Če bi vedela, kaj lahko pričakujem, mi potovanje do sem, kjer sem zdaj, ne bi dalo takšnega zadoščenja.
Po predlogi Laurel Brown napisala Anamarija Lukovac
Fotografije: Pavel Havelcek
Modna urednica: Kristen Ingersoll
Preberi še: "Prosim vas, otrok nikar ne silite jesti!" (Izpoved dekleta z bulimijo), ali pa si oglej najboljše stopničke za dostop do drevesne krošnje.
Priporočamo tudi članek: 10 razlogov, da je sredozemska prehrana najbolj zdrava!
