Šokantni trend: Najbolj grozljiv način za preizkus tvoje plodnosti

Krasen fant, zanič ljubimec

Kdaj bi rada imela otroke? Ali komaj čakaš, da boš mamica, in le iščeš pravi čas (ali pravega očka)? Ali si preveč zaposlena, da bi sploh premišljevala o otrocih?

Ne glede na to, kaj se ti trenutno dogaja v življenju, je sporočilo jasno: Ne odlašaj predolgo! Priznani slovenski ginekolog in porodničar mag. Stanko Pušenjak, dr. med., opozarja, da je za zanositev najprimernejše desetletje med 20. in 30. letom.

Nekatere ženske so stvari vzele v svoje roke: nehale so jemati tabletke, da bi 'videle', ali bodo zanosile.

Ginekologi v tujini so začeli opozarjati, da se za splave odloča vedno več žensk, ki so mislile, da ne morejo zanositi.

In kaj misli o tem znani slovenski porodničar in ginekolog mag. Stanko Pušenjak, dr. med.?

“V današnjem času obsedenosti s popolnostjo in nadzorom nad vsem si zlahka predstavljam, da obstajajo tudi ženske, ki si prek Facebooka in Twi­tterja izmenjujejo najrazličnejše modre pa tudi neumne pogruntavščine, pričakujemo pa lahko tudi 'nalezljivost za takšne neumnosti'. Težko si predstavljam, da bi katerakoli razumna ženska lahko v prikritem prizadevanju po zanositvi našla sprejemljivo ravnotežje med radovednostjo, ali je plodna, in splavom, ko poteši radovednost. Tako se lahko odloča le moralno povsem dezorientirana in čustveno nezrela oseba z zelo nizko samopodobo. Tudi če splav s seboj ne bi nosil nobenega tveganja.”

Šokantni rezultati

Suzana, 31, je nehala jemati tabletke, ker jo je skrbelo, da je neplodna. “V zgodnjih dvaj­setih sem pogosto pozabila vzeti tabletko, toda nikoli mi ni niti zamujala menstruacija, in pomislila sem, da morda ne bom mogla imeti otrok.“

Pri osemindvajsetih je srečala Jaka, za katerega je mislila, da je tisti Pravi. “Po dveh mesecih sem nehala jemati tabletke, njemu o tem nisem povedala ničesar – in nisem zanosila. Ko sem se potem razšla z Jakom in začela novo zvezo, ki ni pomenila nič več kot prehodno zvezo za okrevanje, sem bila že prepričana, da sem neplodna, in zdelo se mi je, da ne gre za nič več kot za neškodljiv eksperiment,“ zatrjuje.

Toda v nekaj tednih je Suzana ugotovila, da je noseča. “Najprej mi je padel kamen od srca, da nisem neplodna, potem pa sem se zavedala dejstev. Nisem bila v resni zvezi in pravkar sem dala odpoved, da bi lahko potovala. Ni bil pravi čas za otroka.“ Suzana se je odločila za splav.

Strokovnjaki trdijo, da ženske, ki stopajo po isti poti kot Suzana, igrajo rusko ruleto s svojimi telesi.

“Umetni splav že zaradi poseganja v telo vedno nosi določeno tveganje za začasne ali trajne posledice. Na srečo je takšno tveganje relativno nizko, kar pa daje vtis lažne varnosti, predvsem kadar se za tovrstno pot odločamo lahkomiselno,“ opozarja Pušenjak in dodaja, da pri plodnosti še kako vplivajo tudi leta (nikakor ni rečeno, da boš pri petintridesetih zanosila s takšno lah­koto kot pri petindvajsetih).

Neučakana glede odgovorov

Svoje plodnosti pa ne preizkušajo le ženske, ki se bližajo tridesetim. To počnejo tudi mlajše ženske, ki so brale grozljivke o spolno prenosljivih okužbah. Zoja, 23, je dobila klamidijo na počitnicah, ki jih je divje prežurirala s prijateljicami pred tremi leti.

“Bila sem povsem sesuta,“ razkriva. “Nekoč sem si želela postati mamica, toda brala sem, da klamidija  povzroča neplodnost.“

Zoja je imela klamidijo dva meseca. “Obupano sem si želela vedeti, ali sem si uničila možnosti, da bom enkrat imela otroke, a test plodnosti ti ne pripada le zato, ker si imela spolno prenosljivo okužbo,“ pravi Zoja.

Stvari je vzela v svoje roke, in ko je srečala Marka, mu je rekla, da jemlje tabletke. “Mislila sem si: Tole mi bo pokazalo, ali sem plodna ali ne. Štiri mesece pozneje sem bila noseča. Bila sem šokirana – prepričala sem se, da imam lahko otroke, in morala sem se soočiti s tem, da sem zanosila. Že sama misel o prekinitvi nosečnosti mi je bila grozljiva, in ko je prvi šok minil, sem bila srečna. Na koncu se je vse lepo izteklo – najin sin je zdaj star dve leti, na poti pa je še en otrok.“

“Nekatere ženske vzamejo stvari v svoje roke precej neodgovorno: nehajo jemati kontracepcijo ...“

Razjasnitev

Mag. Pušenjak, dr. med., pravi, da po preboleli klamidiji žal ne boš mogla vedeti, ali si ostala plodna ali ne:

“S klamidijo je po novejših raziskavah okužene od tri do štiri odstotke populacije in približno ena od desetih žensk bo zaradi tega pozneje imela posledice pri plodnosti. Testiranje je žal skoraj dvajsetkrat dražje od zdravljenja, zato zdravniki raje zdravijo na pamet, čeprav je pri tem resnično obolelih manj kot četrtina, ker je to še vedno ceneje kot en sam zanesljiv test za klamidijo. Simptomi klamidijske okužbe so večinoma blagi, nestalni in neredko kratkotrajni, čeprav okužba nato vztraja v telesu do prvega naključnega ali namenskega zdravljenja z ustreznim antibiotikom. Najpogostejši simptom je pekoča sečnica, predvsem po uriniranju in spolnih odnosih, ter blag obarvan izcedek iz nožnice in/ali sečnice, blage vmesne krvavitve med ciklusom, ko klamidija napreduje navzgor proti notranjim rodilom, lahko pa se pojavijo še bolečina v spodnjem delu trebuha, daljše menstruacije, povišana telesna temperatura, težave s prebavili in boleči spolni odnosi. Bolje je torej preprečiti kot tvegati. Najboljši danes znani način pre­pre­čevanja spolno prenosnih okužb je trezno vstopanje v spolno življenje, vzdrževanje enopartnerske zveze, čim manj partnerjev v življenju in uporaba kondomov.“

Obenem mag. Pušenjak, dr. med., opozarja, da če smo bile zelo plodne pri petindvajsetih, pri petintridesetih naša plodnost morda ne bo enaka:

“Plodnost ženske ni enaka skozi vse reproduktivno obdobje in tudi ni zagotovljena, čeprav ima ženska npr. redne cikluse in je anatomija njenih rodil povsem normalna,“ ter dodaja:

“Najboljša jajčeca se porabijo približno prvih 15 let po prvi menstruaciji. Na začetku reprodukcijske dobe ima povprečna ženska v vsakem jajčniku po sto tisoč do dvesto tisoč jajčec, od katerih se jih vsak mesec na spodbudo gonadotropinov odzove 30 do 40, do ovulacije pa pride 1, največ 2. To pomeni, da vsako leto ženska izgubi približno 400 jajčnih celic, najprej najboljše, potem vse slabše in po 35. letu lahko mirno rečemo, da je število odzivnih jajčec pol manjše, kot jih je bilo pri 20 letih, pri 40 letih pa le še 20 odstotkov tistega kot pri 20 letih. Temu sorazmerno pada tudi možnost zanositve. Če k temu prištejemo še druge starostne spremembe in morda pridobljene bolezni, ki po naravi še zmanjšujejo plodnost (diabetes, motnje v delovanju ščitnice, obolenja krvožilja s škodljivimi vplivi na vse organe, vnetja rodil, endometrioza, sindrom policističnih jajčnikov in še kaj), pa se v primerjavi s plodnostjo v dvajsetih letih ta v drugi polovici tridesetih razpolovi, po 40. letu pa zmanjša za petkrat.“

Pušenjak še opozarja: “Pri plodnosti ali neplodnosti gre vedno za par, torej moškega in žensko. Nič nenavadnega ni, da neka ženska s povsem plodnim moškim partnerjem težko zanosi ali sploh ne uspe zanositi, z drugim pa zanosi takoj oziroma v sprejemljivo kratkem času. Tudi razlogov za neuspeh pri načrtovanju družine ni malo.“

Preizkušanje tvoje plodnosti

Preverjanje plodnosti ni preprosto – zahteva celo množico testov, ki pa niso stoodstotni.

• Zaloge jajčec: Imeti moraš dovolj jajčec, kar se lahko preveri s preprostim testom krvi.
• Sproščanje jajčec: Jajčeca moraš sproščati oziroma 'ovulirati' – to lahko preveriš s testom merjenja hormonov v krvi.
• Pretočnost: Vse v tvojih reproduktivnih predelih mora delovati pravilno, vključno z jajcevodi, ki so lahko zamašeni. Prav tako moraš imeti dobro maternično oblogo, ki bo sprejela embrio. Obstaja radiološki test, ki to preverja.
• Njegove zadeve: Ni dovolj, da tvoj partner izstreljuje 'živo strelivo', njegova sperma mora biti gibljiva, prave oblike in mora je biti dovolj. Zdravnik to preveri tako, da ga napoti na analizo sperme.
• Neznano: Včasih obstajajo drugi dejavniki, ki preprečujejo zanositev. Zdra­vnik bo preveril, kaj bi lahko še vplivalo na tvoj reprodukcijski cikel.

Plodnost v številkah

Statistika plodnosti žensk, mlajših od 35 let:

• 25 % parov bo zanosilo v prvem ciklusu poskusa zanositve.
• 80 % parov bo zanosilo v šestih mesecih poskusov zanositve.
• V 12 mesecih poskušanja bo zanosilo 95 % parov.
• Med 5 % preostalih, ki niso zanosili, je 40 % zaradi dejavnikov, povezanih z žensko, 30 % zaradi dejavnikov, povezanih z moškim, in 30 % zaradi kombiniranih ali neznanih dejavnikov.

Besedilo: Petra Arula, foto: Chris Clinton. Za strokovni pregled članka se zahvaljujemo mag. Stanku Pušenjaku, dr. med., ginekologu in porodničarju.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc