Že majhne spremembe so ključne za preprečevanje gub, starostnih madežev in celo raka.
Ne le sončenje (kdo se še sonči?!) – "Tudi kavice in šport na soncu terjajo svoj dolg, zato poskrbi za zaščito. Naj bo to najprej senca, nato klobuček, očala, oblačila ter šele nazadnje krema z UVA- in UVB-faktorjem," opozarja Borut Žgavec, dr. medicine iz Dermatovenerološke klinike univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana."
Tvoja vožnja v službo pomeni nevarnost
Nove raziskave so potrdile opažanja dermatologov pri svojih pacientih:
- kožni rak je pri ljudeh, ki več časa preživijo na vozniškem sedežu, pogostejši na levi strani telesa, saj sončni žarki udarjajo po levi strani obraza, levi roki in nogi dan za dnem, saj steklo ne filtrira vseh žarkov.
Zato imej sredstvo za UV-zaščito vedno v torbici in se namaži, kadarkoli si čez dan za volanom, čeprav se boš vozila le deset minut, ter med vožnjo nosi dolge rokave in hlače ali pa roko in nogo ogrni z debelejšo tkanino.
S sončenjem se lahko zasvojiš
"Res je, vsi potrebujemo svetlobo in sonce, a dermatologi opažamo, da tisti, ki se pogosto sončijo, potrebujejo reden odmerek UV-svetlobe, podobno kot kadilci potrebujejo nikotin, je potrebo po soncu za vsa bitja in pretiravanje, ki vodi v zasvojenost, razložil dermatovenerolog Žgavec.
Del možganov, ki ga po navadi aktivirajo snovi, ki lahko zasvojijo, kot so cigarete in alkohol, se ob pretiranem izpostavljanju lahko prižge, tudi ko se UV-žarki dotaknejo kože.
Možgani naj bi fizično hrepeneli po izpostavljanju UV-žarkom, in zadetost, ki jo začutiš zaradi tega, te žene, da se še naprej sončiš. To pomaga razložiti, zakaj milijoni žensk še vedno preživljajo čas v solarijih, čeprav se zavedajo grozljivih tveganj. Najboljši način, da se izogneš ujetosti v to navado, je, da se nikoli niti ne uležeš v eno izmed krst, ki ti priskrbi raka.
Imaš bikini iz znamenj
Gre za oris iz rjavih pikic na tvojem telesu, ki ga lahko opaziš tam, kje se tvoj bikini (ali kakšen drug majhen kos oblačila, kot sta majčka ali hlačke) konča in se začne tvoja nepokrita koža – ustvarja jasen vzorec po tvojih ramah, torzu in zgornjem delu stegen. Zakaj bi temu morala posvečati pozornost?
Znamenja so lahko znak predrakastih poškodb zaradi sončenja in njihov pojav te opozarja na predele, ki jih ne ščitiš dovolj s sredstvi za zaščito pred UV-žarki.
Vzemi si 15 minut, da boš pregledala svoje golo telo v ogledalu v velikosti telesa, ter spremljaj sledi znamenj in drugih madežev. To so predeli, za katere moraš vsekakor zagotoviti, da so zaščiteni s sredstvom za zaščito, ko nisi oblečena v debelejše tkanine.
Preprost trik: Namaži se, preden se oblečeš. Tako boš zagotovila, da je vsak milimeter kože zaščiten – predvsem koža pod kopalkami ali majico. Sčasoma se kremi zmanjša učinkovitost, zato se čez nekaj ur spet namaži.
Že eno sončenje v solariju lahko povzroči škodo na dolgi rok
Celo neredno sončenje v solariju veča tvoje možnosti za najpogostejšo
različico kožnega raka za 69 odstotkov, poročajo nove raziskave, ki potrjujejo tudi ugotovitve, da je večje število obiskov solarija sorazmerno z večjim številom melanomov, najbolj smrtonosno obliko te bolezni, ki najbolj prevladuje med ženskami v dvajsetih.
Gre za intenzivnost UV-žarkov, ki jih oddajajo svetilke v solarijih. V napravi za sončenje so skoraj izključno UVA-žarki in raziskave kažejo, da ti obsevajo kožo z 10- do 15-krat višjo intenzivnostjo, kot je intenzivnost sončnih žarkov sredi dneva. Čeprav v nekaterih salonih trdijo, da UVA-žarki ne povzročajo raka, ne nasedaj tem oslarijam. "UVA-žarki poškodujejo celice, ki jim rečemo keratinociti, kar vodi v maligne spremembe!" opozarja dermatovenerolog Žgavec.
Štiri živila s supermočmi
Spodnja hranila ponujajo dodatno zaščito pred škodo zaradi izpostavljanja soncu – v poletnih mesecih si jih privošči v izobilju.
- Temna čokolada
Polna je antioksidantov, ki jim rečejo flavonoidi, in ti zmanjšujejo količino UV-svetlobe, ki jo vpija tvoja koža.
Potrebuješ eno temno čokoladico ali en zavojček kakava z zvišano vsebnostjo flavonoidov v mleku vsak dan.
- Paradižnik
Antioksidant, ki mo rečejo likopen, zmanjšuje vpijanje UV-žarkov, predvsem če so paradižniki kuhani, trdijo nove raziskave.
Potrebuješ eno skodelico paradižnikove omake na testeninah ali pici vsak dan.
- Kava
Ženske, ki se poživljajo s kavo, imajo manjšo možnost za razvoj raka bazalnih celic v primerjavi z ženskami, ki jo pijejo redko – zaščitni element naj bi bil kofein.
Potrebuješ tri majhne skodelice kave ali en velik frappucino na dan.
- Češnje
Češnje delujejo kot močan antioksidant ter protivnetno na celice in ožilje ter pomagajo pri obnovi kože, zato si jih v poletnih mesecih, ko so UV-žarki najmočnejši, privošči v izobilju.
Potrebuješ veliko skledo češenj ali kozarec sveže iztisnjenega češnjevega soka vsak dan.
Sonce ti škoduje, ko bi si najmanj mislila
■ Terasa kavarne. Tudi če imajo senčnike nad tvojo mizo, se UV-žarki odbijajo od betonskih tal in drugih površin ter sevajo na telo in obraz. (Ko kupuješ senčnik za na plažo, kupi takega z UV-zaščito.)
■ Ko nosiš dolgo poletno obleko. Blago ima verjetno le zaščitni faktor 15, kar je dobro, toda ne odlično za celodnevno bivanje na odprtem. (Če boš ves dan preživela na prostem, obleci gosto tkano obleko, skozi katero sonce ne preseva – v njej ti bo tudi manj vroče.)
■ Na oblačen ali meglen dan. Oblaki ne ustavijo vse UV-svetlobe, zato si izpostavljena skoraj isti količini žarkov, kot če bi bilo nebo jasno. In ker verjetno takrat ne nosiš očal, so tvoje oči še bolj izpostavljene tveganju. Ne pozabi tudi na klobuček, seveda takšnega z UV-zaščito: lepi modeli te čakajo na www.dobra-roba.si.
Letenje ti lahko scvre kožo
Ko letiš z letalom, si deset tisoč metrov bliže soncu, kot bi bila na tleh, kar pomeni, da je udar UV-žarkov, ki ga dobiš skozi okno letala, super močan in je bolj verjetno, da bo sprožil poškodbo.
Te žarke odbij tako, da boš pred poletom pokrila roke z dolgimi rokavi ali se namazala s sredstvom za zaščito pred UV-žarki. To je pomembno predvsem, če sediš zraven okna in imaš dvignjeno senčilo.
Besedilo: Petra Arula, fotografije: Alexa Miller, Shutterstock, ilustracije: Anders Wenngren
Za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo asist. Borutu Žgavcu, dr. medicine, iz Dermatovenerološke klinike univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.
